Kolesarjenje je kot oblika rekreacije in način prevoza postalo vse bolj priljubljeno, prav tako pa je kolesarski turizem v Evropi hitro rastoča in ekonomsko vedno bolj pomembna dejavnost. Izgradnja primerne daljinsko-potovalne in državne kolesarske infrastrukture je tako nujna.

Vodilo trajnostne mobilnosti je zadovoljiti potrebe vseh ljudi po mobilnosti in obenem zmanjšati promet. Trajnostna mobilnost je tista, ki je hkrati okoljsko sprejemljiva, socialno pravična in spodbuja razvoj gospodarstva. Trajnostna mobilnost temelji na izrabi potenciala hoje, kolesarjenja, prenovi javnega potniškega prevoza ter optimizaciji in umiritvi cestnega motornega prometa.

Kolesarjenje, kot okolju najbolj prijazna oblika mobilnosti, nudi številne prednosti. Zmanjševanje onesnaževanja zraka, hrupa, obremenjevanja mestnih središč z motornimi vozili in varčevanje z energijo so le nekatere izmed njih. Kolesarjenje pozitivno vpliva tudi na telesno in duševno zdravje, splošno počutje in ne nazadnje tudi na intelektualne sposobnosti. Kolesarjenje pomeni vitalnost in sproščenost, ki je lahko dosegljiva širokemu krogu ljudi in ni pogojena s socialno strukturo, starostjo ali s spolom. Pozitivni učinki kolesarjenja se kažejo predvsem na štirih ključnih področjih, in sicer okoljskem, družbenem, gospodarskem in zdravstvenem.

Pozitivni učinki kolesarskih poti:

• višanje nivoja prometne varnosti,
• spodbujanje športa in rekreacije,
• izboljševanje našega zdravja,
• spodbujanje kolesarskega turizma in športno rekreativnih dogodkov,
• mobilnost mladih,
• podporna infrastruktura drugim storitvam,
• trajnostna mobilnost,
• zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.

Umeščanje kolesarskih površin

Umeščanje kolesarskih površin je zelo zahteven in kompleksen projekt, zato planiranje in načrtovanje zahteva sistematični pristop na širšem področju. Posebno pozornost posvečamo ustreznemu reševanju detajlov in konfliktnih točk za zagotavljanje prometne varnosti. Ureditev kolesarskih povezav po Sloveniji bo v največji možni meri izkoriščala obstoječo infrastrukturo, kar pomeni, da bodo potekale v okviru javnih in nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet, ali v okviru objektov vodne, železniške in energetske infrastrukture, ponekod pa jo bo treba graditi povsem na novo. Zato, z mislijo na prihodnost, namenjamo pri načrtovanju novogradenj v cestnem omrežju posebno pozornost tudi kolesarskim površinam, saj bo bistveno olajšalo kasnejše povezovanje kolesarskega omrežja.

Evidenčne številke državnih kolesarskih povezav

Za državne kolesarske povezave je v uporabi kratica DKP.

Evidenčne številke državnih kolesarskih povezav so določene na podlagi Pravilnika o kolesarskih povezavah na naslednji način:

• daljinske povezave so označene s črko D in številko med 1 in 8 (na primer D3);
• glavne povezave so označene s črko G in številko med 1 in 17 (na primer G13);
• regionalne povezave so označene s črko R in številko med 1 in 34 (na primer R33).

Odseki na državni kolesarski povezavi

Odseki med seboj povezujejo središča nacionalnega, regionalnega in medobčinskega pomena ter turistične kraje, ki niso opredeljeni kot središče. Prav tako so upoštevana občinska središča skozi katere poteka državna kolesarska povezava (DKP).

Števci kolesarjev

Izdelana je spletna aplikacija za spremljanje podatkov iz kolesarskih števcev v realnem času.

Na interaktivnem spletnem zemljevidu so prikazana števna mesta na državnih kolesarskih povezavah. Trenutno je postavljenih 17 števnih mest. Z izbiro posameznega števnega mesta oziroma s klikom na ikono, se odpre okno s fotografijo izbranega števnega mesta ter s številom kolesarjev, ki so prevozili števno mesto v letošnjem letu, in sicer danes, včeraj, letos.

Dostop do spletne aplikacije kolesarskih števcev.