Kuga drobnice

Stanje v Sloveniji

Kuga drobnice (francosko Peste de petits ruminants – PPR) v Sloveniji ni bila nikoli potrjena.

Madžarska je 26. januarja 2025 potrdila PPR v naselju Szentgyörgyvölgy, na zahodu države, v bližini meje s Slovenijo. Bolezen so potrdili pri ovcah, ki so bile na Madžarsko vnesene iz Romunije. Sum so postavili na podlagi pozitivnih rezultatov preiskav vzorcev krvi v okviru programa nadzora. Bolezen so potrdili pri živalih, ki so kazale klinične znake bolezni. Takoj so začeli z izvajanjem ukrepov v skladu z Uredbo 2020/687/EU – zapora gospodarstva, pokončanje dovzetnih živali v okuženem obratu in neškodljivo uničenje, epidemiološko poizvedovanje).

Ker je okužen obrat na Madžarskem od meje s Slovenijo oddaljen manj kot 10 km, ogroženo območje zaradi PPR na Madžarskem sega tudi na ozemlje Slovenije. Posledično se je sestalo državno središče za nadzor bolezni (DSNB), ki je določilo ogroženo območje zaradi pojava PPR na Madžarskem in ukrepe, ki se izvajajo na tem območju.

Ogroženo območje

Občina Dobrovnik

• naselja Dobrovnik, Strehovci in Žitkovci.

Občina Kobilje

• naselje Kobilje.

Občina Lendava

• naselje Kamovci.

Občina Moravske Toplice

• naselja Berkovci, Bogojina, Bukovnica, Čikečka vas, Čikečka vas, Filovci, Ivanjševci, Motvarjevci, Pordašinci, Prosenjakovci, Selo, Središče in Vučja Gomila.

Ukrepi na ogroženem območju

Na ogroženem območju se izvajajo naslednji ukrepi:

• izvajalci dejavnosti oziroma imetniki živali morajo veterinarski organizaciji oziroma pristojnemu območnemu uradu Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (OU UVHVVR) takoj prijaviti vsako spremembo zdravstvenega stanja pri drobnici ali oborah z dovzetno divjadjo, vključno s povečanim številom obolelih ali poginjenih živalih;
• drobnica mora biti nastanjena ločeno od drugih vrst živali, preprečen mora biti stik s prostoživečimi živalmi;
• postavitev razkuževalnih barier na vhodih in izhodih iz obrata oziroma zagotovitev drugih načinov dezinfekcije na območju obrata;
• izvajanje biovarnostnih ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni, vključno s preoblačenjem in preobuvanjem ob vstopu in izstopu iz objektov z drobnico oziroma uporabo zaščitne obleke in obutve za enkratno uporabo (posebna obleka za obisk vsakega tropa), namestitev razkuževalnih barier na vhod v objekte, umivanje in razkuževanje rok;
• prepoved premikov drobnice in proizvodov, ki izvirajo od drobnice znotraj območja, razen pod določenimi pogoji po predhodni odobritvi pristojnega OU UVHVVR;
• prevoz živali preko območij z omejitvami se lahko v skladu z 22. členom Uredbe 2020/687/EU izvaja po glavnih prometnicah, brez postankov ali raztovarjanja;
• prevozna sredstva za prevoz dovzetnih živali in njihovih proizvodov, ki izvirajo z ogroženega območja, morajo biti razkužena;
• vsako vzorčenje v objektih z drobnico, ki ni namenjeno spremljanju prisotnosti PPR, mora predhodno odobriti pristojni OU UVHVVR;
• prepoved zbiranja drobnice (sejmi, razstave, tržnice in druga zbiranja);
• prepoved premikov gnoja, nastilja, uporabljene stelje, razen po predhodni odobritvi pristojnega OU UVHVVR;
• vodenje evidenc v obratu o vseh osebah in prevoznih sredstvih, ki vstopajo v obrat oziroma na območje obrata, ter o drobnici v obratu – število in vrsta živali, število in datum pogina, druge spremembe pri živalih (na primer sprememba zdravstvenega stanja).

Razširjenost

PPR je endemična v Afriki, na Bližnjem vzhodu, srednji in vzhodni Aziji. Na območju Evropske unije se je PPR prvič pojavila v Bolgariji junija 2018. V juliju 2024 je bila prvič potrjena tudi v Grčiji in Romuniji. Ponovno so izbruhe PPR ugotovili konec novembra 2024 v Bolgariji.

Dovzetne živali

Za bolezen so dovzetne predvsem koze in nekoliko manj ovce.  Številne vrste antilop in divji živali iz vrst sorodnih drobnici so prav tako dovzetne za okužbo s PPR. Poročali so o kliničnih primerih pri gazelah, afriških antilopah, impalah, skokonogih gazelah.

Vloga divjih prežvekovalcev v epidemiologiji bolezni ni poznana. Prav tako ni znano, če lahko virus PPR kroži v populacijah divjih prežvekovalcev neodvisno od njegove prisotnosti pri domačih ovcah in kozah. Pri domačem govedu in bivolih pride do serokonverzije, vendar ne izločajo virusa in ne kažejo simptomov bolezni.

Prenos okužbe

Bolezen se prenaša predvsem s tesnim neposrednim stikom z okuženimi živalmi ali njihovimi iztrebki, lahko tudi po zraku (aerogeno). Prav tako se bolezen lahko prenaša mehansko preko okuženih predmetov in preko pasivnih vektorjev (stelja, krma in podobno).

Čas inkubacije

Inkubacijska doba je 4 do 5 dni.

Klinični znaki

Visoka vročina (40 do 41,5 °C), anoreksija, zaprtje, izcedek iz nosu in oči, huda driska, pljučnica, izguba teže, plodnostne motnje, zmanjšana proizvodnja mleka, pogin.

Preprečevanje in zdravljenje

Za preprečevanje PPR je ključna učinkovitost sistemov za zgodnje odkrivanje bolezni in opozarjanje (ozaveščenost, pasivni nadzor, prijava suma) ter izvajanje učinkovitega nadzora, vključno z nadzorom prometa živali in proizvodov.

Imetniki živali morajo biti pozorni na splošne ukrepe biološke varnosti, kot so nakup živali iz preverjenih rej, čista oblačila v hlevu, karantena, čiščenje in razkuževanje prevoznih sredstev, preprečevanje dostopa v hlev zunanjim osebam in drugi. Preprečiti je treba vnos virusa prek okuženih živali (okužene živali izločajo virus, še preden se pojavijo prvi simptomi) ali okuženih predmetov. 

Svetovna organizacija za zdravje živali in Organizacija za kmetijstvo in hrano pri Združenih narodih sta v skupni strategiji za nadzor in izkoreninjenje PPR (v angleščini) postavili cilj izkoreninjenja bolezni do leta 2030. 

Preventivno cepljenje je v Evropski uniji prepovedano. Okuženih živali se ne zdravi. Vse dovzetne živali v okuženem obratu je treba usmrtiti.