Strategija EU za Alpsko regijo

EUSALP je bila sprejeta leta 2015 in tako postala četrta makroregionalna strategija EU, ki pokriva sodelovanje pet članic EU (Nemčija, Francija, Italija, Avstrija in Slovenija), Liechtenstein in Švico ter zajema 48 regij. Alpsko območje sestavljajo ozemlja z različnimi demografskimi, družbenimi in gospodarskimi trendi ter veliko kulturno in jezikovno raznolikostjo. Politično resolucijo v podporo oblikovanju EUSALP so ministri za zunanje in evropske zadeve sedmih alpskih držav podpisali oktobra 2013 v Grenoblu, Evropski svet pa je Evropsko komisijo pozval k pripravi osnutka EUSALP, ki je bila s strani Komisije uradno potrjena julija 2015.

Januarja 2016 je na Brdu pri Kranju sledila Konferenca ob zagonu EUSALP, Slovenija pa je bila prva država, ki je v letu 2016 začela s predsedovanjem EUSALP (v angleščini). Strategija omogoča tesnejše sodelovanje na področju raziskav in inovacij, podpira sodelovanje malih in srednjih podjetij, mobilnost in turizem ter omogoča sodelovanje na področju upravljanja energetskih virov, vsebine pa so vezane na tri vsebinske stebre: pravičen dostop do zaposlitvenih možnosti, trajnostna notranja in zunanja dostopnost ter vključujoč okoljski okvir in rešitve za zanesljivo oskrbo z energijo iz obnovljivih virov. Horizontalni okvir, ki povezuje omenjene stebre pa stremi k razvoju trdnega modela makroregionalnega upravljanja za alpsko regijo, da se izboljšata sodelovanje in usklajevanje ukrepov.

V letu 2024 Slovenija ponovno predseduje EUSALP, in sicer od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2024. Glavne prioritete slovenskega predsedovanja v 2024 so krožno gospodarstvo, trajnostno upravljanje z vodami in kakovost življenja za mlade v Alpah.

Strategija EU za Jadransko-jonsko regijo

EUSAIR je bila potrjena leta 2014 in postala tretja makroregionalna strategija v EU. Strategija povezuje regije iz 10 držav, na območju katerih živi 70 milijonov ljudi in tvori zaokroženo zemljepisno celoto okoli morskega bazena, ki se sooča s podobnimi razvojnimi in drugimi izzivi. Od teh so štiri države (Hrvaška, Grčija, Italija in Slovenija) članice EU, ostalih šest pa niso članice EU oziroma so države kandidatke (Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Severna Makedonija, San Marino in Srbija). EUSAIR naslavlja konkretne izzive regije z akcijskim načrtom, ki temelji na štirih medsebojno odvisnih programskih stebrih: modra rast, povezljivost v regiji, kakovost okolja in trajnostni turizem. Skupna prizadevanja vseh štirih stebrov so obvladovanje tveganja naravnih nesreč, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Poleg pomorske razsežnosti načrt vključuje tudi zaledje.

Podporna točka EUSAIR Facility Point je strateški projekt za lažje usklajevanje in koordinacijo EUSAIR, ki deluje v vseh državah. Vodilni partner je Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK). Slovenija je med 1. junijem 2020 in 31. majem 2021 predsedovala EUSAIR, nosilna tema predsedovanja je bilo zeleno povezovanje, saj Slovenija v sklopu Strategije skupaj z Bosno in Hercegovino koordinira steber kakovosti okolja.

Strategija EU za Podonavje

EUSDR je bila druga makroregionalna strategija, ki je bila ustanovljena leta 2011. Podonavje združuje več kot 100 milijonov prebivalcev (kar petino prebivalcev EU) oziroma 14 držav, od katerih je 9 članic EU (Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko, Češko, Slovaško, Slovenijo, Hrvaško, Srbijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Romunijo, Bolgarijo, Moldavijo in Ukrajino). Čeprav se države med seboj razlikujejo po gospodarski moči, je regija močno povezana in ima veliko možnosti za nadaljnje povezovanje in rast. Omogoča boljše sodelovanje za izboljšanje učinkovitosti, finančne podpore in vpliva politik – na ravni EU, nacionalni in lokalni ravni, pri čemer uporablja obstoječe politike in programe in ustvarja sinergije med njimi.

Dejavnosti sodelovanja so osredotočene na štiri stebre: povezovanje regije, varstvo okolja, zagotavljanje blaginje s krepitvijo varnosti in zmogljivosti ter okrepitev socialno-ekonomskih vidikov. Vsebinski stebri pa se delijo na dvanajst prednostnih področij, ki naslavljajo skupne vsebine strateškega pomena za Podonavsko regijo. Podporna točka Strategije je Podonavska strateška točka (DSP), ki je bila vzpostavljena leta 2015 z namenom izboljšanja postopkov izvajanja strategije in podporo Komisiji pri usklajevalnih nalogah EUSDR. Slovenija je od 1. novembra 2022 do 31. oktobra 2023 predsedovala EUSDR.

Medijski projekt Makroregije Tukaj in Zdaj

Slovenija je edina država članica EU, ki s leži s celotnim ozemljem na stičišču treh makroregij – Alpske (EUSALP), Jadransko–jonske (EUSAIR) in Podonavske (EUSDR). S ciljem predstaviti zgodbe ljudi, ki živijo na teh območjih, je TV Slovenija v sodelovanju z Evropsko komisijo, pristopila k medijskemu projektu Makroregije Tukaj in Zdaj.

V okviru projekta je nastalo 25 kratkih oddaj, tri 20-minutne oddaje in 50 minutna kompilacija, v katerih so predstavili zgodbe, ki povezujejo ideje, ljudi in države v okviru evropskih makroregij. Pri iskanju in snovanju zgodb je sodeloval tudi SVRK. Oddaje so na voljo v slovenskem jeziku in predstavljajo raznolikost makroregionalnih strategij in dobre prakse, ki so nastale v sklopu povezovanja med državami.