Sodelovanje med pravosodnimi organi in pravice

Z večstranskimi in dvostranskimi mednarodnimi pogodbami s področja mednarodnega pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah se urejajo način ter tudi vsebina sodelovanja med pravosodnimi organi držav pogodbenic. Z nekaterimi pogodbami pri tem pa se določajo tudi pravice državljanov teh držav.

Objavljeni seznami večstranskih in dvostranskih mednarodnih pogodb so informativne narave, saj Republiko Slovenijo v razmerju do drugih držav zavezujejo le mednarodne  pogodbe v obliki in vsebini, kot izhajajo iz njihove uradne objave v uradnih glasilih.

Ministrstvo za pravosodje objavlja mednarodne pogodbe, ki urejajo področje mednarodne pravne pomoči v digitalni obliki, s čimer se omogoča preglednejše, lažje in učinkovitejše iskanje pravnih informacij glede uveljavljanja pravic državljanov v čezmejnih postopkih ter o mednarodni pravni pomoči in mednarodnem poslovanju gospodarskih subjektov.

Bilateralni sporazumi

Dvostranske mednarodne pogodbe oziroma bilateralni sporazumi so pogodbe, ki sta jih sklenili dve državi pogodbenici in se po izvedenem postopku ratifikacije obeh držav oziroma po sprejetem aktu o njihovem nasledstvu uporabljajo v razmerju med njima. Namen dvostranskih sporazumov je pospešitev in olajšanje sodelovanja med pravosodnimi organi obeh držav, kar pogosto vključuje tudi določbe o mednarodni pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah.

Mednarodni sporazumi s kazenskega področja

Večstranske mednarodne pogodbe oziroma mednarodni sporazumi zavezujejo države, ki po podpisu posamezne pogodbe in postopku ratifikacije oziroma pristopu k mednarodni pogodbi postanejo države pogodbenice. Mednarodni sporazumi na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah urejajo sodelovanje med pristojnimi pravosodnimi organi držav pogodbenic. Takšno sodelovanje najpogosteje zajema področje izročitev, prenosa izvršitve kazni in mednarodne pravne pomoči v kazenskih zadevah (vročanje, pridobivanje dokazov, odstop kazenskega pregona itn.).

Mednarodni sporazumi s področja civilnega prava

Večstranske mednarodne pogodbe oziroma mednarodni sporazumi zavezujejo države, ki po podpisu posamezne pogodbe in postopku ratifikacije oziroma pristopu k mednarodni pogodbi postanejo države pogodbenice. Mednarodni sporazumi na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah urejajo sodelovanje med pristojnimi pravosodnimi organi držav pogodbenic. Takšno sodelovanje najpogosteje zajema področje mednarodne pravne pomoči v civilnih zadevah (vročanje, pridobivanje dokazov, priznanje in izvršitev sodnih odločb itn.), uporabo javnih listin v tujini in pravice državljanov (npr. pravica do oprostitve tožniške varščine, pravica do oprostitve stroškov sodnega postopka itn.).

Mednarodna pravna pomoč

Kadar mora pristojni organ v postopku procesna dejanja opraviti v tujini (npr. vročitev listin naslovniku v tujini ali pridobivanje dokazov v tujini), za pomoč zaprosi pristojni organ druge države. To stori z zaprosilom za mednarodno pravno pomoč, ki ga sestavi v skladu z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, evropskim pravnim redom ali domačim pravom. Mednarodna pravna pomoč torej pomeni izvedbo procesnega dejanja, ki ga pristojni organ ene države opravi na zaprosilo pristojnega organa druge države. Dejanja mednarodne pravne pomoči se izvajajo v okviru postopkov v civilnih in kazenskih zadevah, v razmerju z določenimi državami pa tudi v zadevah prekrškov. Pristojni organi, ki lahko zaprosijo za mednarodno pravno pomoč, so praviloma pravosodni organi (torej sodišča in državna tožilstva), v razmerju do nekaterih držav pa tudi prekrškovni organi.

Kadar mednarodne pogodbe ali domače pravo tako predvidevajo, na Ministrstvu za pravosodje opravljamo posredovanje med domačimi in tujimi pravosodnimi in nekaterimi drugimi organi pri vročanju dokumentov ter pridobivanju dokazov v civilnih in kazenskih zadevah.

Mednarodna pravna pomoč za fizične in pravne osebe je skladno z veljavno zakonodajo omejena na overjanje javnih listin za uporabo v tujini.