Mednarodnopravni dokumenti s področja človekovih pravic in poročanja Slovenije

Slovenija je zavezana univerzalnim instrumentom o človekovih pravicah in mora periodično poročati pogodbenim telesom o uresničevanju posameznih instrumentov oziroma konvencij.

Univerzalni instrumenti o človekovih pravicah

Zavezani smo univerzalnim instrumentom o človekovih pravicah. Splošna deklaracija človekovih pravic, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah z obema fakultativnima protokoloma ter Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah tvorijo Mednarodno listino o človekovih pravicah, ki je temelj človekovih pravic na mednarodni ravni.

Slovenija je pogodbenica večine mednarodnih konvencij Organizacije združenih narodov (OZN) s področja človekovih pravic. Kot vse države pogodbenice smo zavezani periodičnemu poročanju pogodbenim telesom (v angleščini) o uresničevanju posameznih konvencij.

Predstavitveni dokument je kot krovni dokument sestavni del vseh takih periodičnih poročil. Pogodbena telesa ga uporabljajo kot referenčni dokument z informacijami o splošni ureditvi področja človekovih pravic v državi. Slovenija je predstavitveni dokument nazadnje posodobila leta 2020.

Splošna deklaracija človekovih pravic

Splošno deklaracijo človekovih pravic je Generalna skupščina OZN sprejela 10. decembra 1948 v Parizu. V njej so opisane osnovne človekove pravice. Deklaracija ni pravno zavezujoča, kljub temu pa je podlaga za vse mednarodnopravno zavezujoče instrumente o človekovih pravicah.

Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah

Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (MPDPP) je bil sprejet 16. decembra 1966 v New Yorku, veljati je začel 23. marca 1976. V Sloveniji velja od 1. julija 1992.

Fakultativni protokol k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah

Fakultativni protokol k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah je bil sprejet 16. decembra 1966 v New Yorku, veljati pa je začel 23. marca 1976. V Sloveniji velja od 18. maja 1993. Fakultativni protokol daje Odboru OZN za človekove pravice pristojnost, da obravnava pritožbe posameznikov, ki menijo, da država pogodbenica, pod jurisdikcijo katere spadajo, krši določbe MPDPP, in so že izčrpali vsa domača pravna sredstva.

Drugi fakultativni protokol k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah, katerega cilj je odprava smrtne kazni

Drugi fakultativni protokol k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah, katerega cilj je odprava smrtne kazni, je bil sprejet 15. decembra 1989 v New Yorku, veljati pa je začel 11. julija 1991. V Sloveniji velja od 17. decembra 1993. Drugi fakultativni protokol k MPDPP države pogodbenice zavezuje, da odpravijo smrtno kazen.

Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah

Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (MPESKP) je bil sprejet 16. decembra 1966 v New Yorku, veljati pa je začel 3. januarja 1976. Slovenija je pakt prevzela 1. julija 1992 z aktom o nasledstvu, na podlagi katerega je za Slovenijo začel veljati z osamosvojitvijo 25. junija 1991.

Izbirni protokol k Mednarodnemu pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah

Izbirni protokol k Mednarodnemu paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah je Generalna skupščina OZN potrdila 10. decembra 2008, na mednarodni dan človekovih pravic, veljati pa je začel 5. maja 2013. Slovenija je bila med članicami OZN, ki so 24. septembra 2009 prve podpisale protokol, vendar ga še ni ratificirala.

Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije

Mednarodno konvencijo o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije je Generalna skupščina OZN sprejela 7. marca 1966 v New Yorku, veljati je začela 4. januarja 1969. Slovenija je konvencijo prevzela 1. julija 1992 z aktom o nasledstvu, na podlagi katerega je za Slovenijo začela veljati z osamosvojitvijo 25. junija 1991.

Izjava po 14. členu Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije

Slovenija je leta 2001 podala izjavo po 14. členu Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, s katero je Odboru OZN za odpravo rasne diskriminacije priznala pristojnost sprejemati in obravnavati sporočila posameznih oseb ali skupin oseb z ozemlja pod njeno pristojnostjo, ki trdijo, da so žrtve kršitev pravic po Mednarodni konvenciji o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, ki jih je zagrešila Slovenija. Odbor sme obravnavati tista sporočila iz Slovenije, za katera se je prej prepričal, da ista zadeva ni oziroma ni bila obravnavana v drugem mednarodnem postopku. Izjava je začela veljati 1. septembra 2001.

Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk

Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk je bila sprejeta 18. decembra 1979 v New Yorku, veljati je začela 3. septembra 1981. Slovenija je konvencijo prevzela 1. julija 1992 z aktom o nasledstvu, na podlagi katerega je za Slovenijo začela veljati z osamosvojitvijo 25. junija 1991.

Opcijski protokol h Konvenciji o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk

Opcijski protokol h Konvenciji o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk je bil sprejet 6. oktobra 1999, velja pa od 22. decembra 2000. V Sloveniji velja od 15. maja 2004.

Konvencija o otrokovih pravicah

Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah je bila sprejeta 20. novembra 1989 v New Yorku, veljati pa je začela 2. septembra 1990. Tako kot nekatere druge mednarodne konvencije jo je Slovenija prevzela 1. julija 1992 z aktom o nasledstvu. Je najširše ratificirani mednarodnopravni dokument s področja človekovih pravic.

Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih

Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih je bil sprejet 25. maja 2000, velja pa od 12. februarja 2002. V Sloveniji velja od 17. avgusta 2004.

Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah glede prodaje otrok, otroške prostitucije in otroške pornografije

Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah glede prodaje otrok, otroške prostitucije in otroške pornografije je bil sprejet 25. maja 2000, velja pa od 18. januarja 2002. V Sloveniji velja od 17. avgusta 2004.

Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah glede postopka sporočanja kršitev

Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah glede postopka sporočanja kršitev je bil sprejet 28. februarja 2012, velja pa od 14. aprila 2014. V Sloveniji velja od 25. avgusta 2018.

Konvencija proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju

Konvencija proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju je bila sprejeta 10. decembra 1984 v New Yorku, veljati pa je začela 26. junija 1987. V Sloveniji velja od 14. aprila 1993.

Opcijski protokol h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju

Opcijski protokol h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju je bil sprejet 18. decembra 2002, velja pa od 22. junija 2006. V Sloveniji velja od 1. januarja 2007.

Izjava po 22. členu Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju

Republika Slovenija je leta 1993 podala izjavo po 22. členu Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, s katero je Odboru OZN proti mučenju priznala pristojnost sprejemanja in obravnave sporočila posameznikov pod njeno jurisdikcijo, ki trdijo, da so žrtve kršitve določb konvencije. Odbor sme obravnavati samo tiste pritožbe, za katere se je prepričal, da se ista zadeva ne obravnava v drugem mednarodnem postopku ali da še niso izčrpana vsa domača pravna sredstva.

Konvencija o pravicah invalidov

Konvencija o pravicah invalidov je bila sprejeta 13. decembra 2006 v New Yorku, veljati pa je začela 3. maja 2008.  Slovenja je konvencijo ratificirala 24. aprila 2008.

Izbirni protokol h Konvenciji o pravicah invalidov

Izbirni protokol h Konvenciji o pravicah invalidov je bil sprejet 13. decembra 2006, velja pa od 3. maja 2008. Slovenija je izbirni protokol ratificirala 24. aprila 2008. Izbirni protokol h Konvenciji o pravicah invalidov vzpostavlja individualni pritožbeni mehanizem za državljane države pogodbenice.

Regionalni instrumenti

Republika Slovenija je pogodbenica številnih regionalnih instrumentov o človekovih pravicah.

Evropska unija

Svet Evrope

Poročila Slovenije

Povezane teme

  • Človekove pravice v slovenski zunanji politiki

    Človekove pravice so splošne in nedeljive. Ne glede na narodnost, kraj bivanja, spol, narodno ali etnično pripadnost, barvo kože, vero, jezik ali druge osebne okoliščine imamo vsi enake pravice. V slovenski zunanji politiki zato politične, državljanske, ekonomske, socialne in kulturne pravice obravnavamo enakovredno.

  • Človekove pravice v gospodarstvu

    Gospodarski subjekti, ki so ustanovljeni po slovenskem pravu ali poslujejo v Sloveniji, so dolžni spoštovati in varovati človekove pravice. Vlada Republike Slovenije je novembra 2018 sprejela Nacionalni akcijski načrt za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu, katerega namen in cilj je zagotoviti uresničevanje Smernic OZN za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu in pripomoči k zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic v gospodarskih dejavnostih v celotni vrednostni verigi ter dodatno razvijati sodelovanje med državo, podjetji in gospodarskimi združenji, sindikati, nevladnimi organizacijami in drugimi deležniki.

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve

Prešernova cesta 25
1000 Ljubljana

Prikaži na zemljevidu

Sorodne teme

Na vrh strani