Vrste mineralnih surovin

Mineralne surovine se razvrščajo na energetske, kovinske, nekovinske in ostale mineralne surovine.

Energetske mineralne snovi so:

• spremogi (črni premog, rjavi premog in lignit);
• ogljikovodiki (surova nafta, naftni kondenzati in zemeljski plini);
• geotermični energetski viri;
• radioaktivne oziroma jedrske mineralne surovine.

Kovinske mineralne snovi so

• železova ruda;
• vse rude neželeznih kovinskih mineralnih surovin, iz katerih se pridobiva aluminij, baker, cink, kobalt, kositer, krom, mangan, molibden, nikelj, svinec, tantal, vanadij, živo srebro in plemenite kovine (zlato, srebro in platina) ter podobno.

Nekovinske mineralne snovi so:

• mineralne surovine za predelovalno industrijo: bentonit, jezerska kreda, kremen, kremenov pesek, kalcit, magnezit, pucolan, kaolin, keramičarska in ognjevarna glina, lončarska glina, roženec, tuf, zeolitski tuf, sljuda, sadra ter vsi minerali, namenjeni za kemikalije in gnojila (naravni fosfat, naravne kalijeve soli, samorodno žveplo, naravni barijev sulfat, fluorit, naravni grafit, naravni asfalt in bitumen, steatit, glinenec in drugi podobni minerali);
• mineralne surovine za industrijo gradbenih materialov in proizvodov: opekarska glina, fliš in lapor za opekarstvo, naravni kamen (apnenec in druge kamnine, namenjene za skulpture in arhitektonsko oziroma gradbeno oblikovanje kot monoliti, okrasno arhitektonski kamen in lomljenec), apnenec za industrijske namene, dolomit za industrijske namene ter apnenec in lapor za proizvodnjo cementa;
• mineralne surovine za gradbeništvo: tehnični kamen (apnenec, dolomit, vse magmatske in metamorfne kamenine (diabaz, keratofir, andezit, andezitni tuf, serpentinit in druge podobne kamnine) ter prod, grušč in pesek.

Ostale mineralne snovi so:

• poldrago in drago kamenje;
• naravna morska sol;
• kamena sol;
• vse sekundarne surovine, ki se pojavljajo kot neizrabljeni ostanki pridobivanja in bogatenja določenih mineralnih surovin, razen geotermičnih energetskih virov;
• vse nenaštete mineralne surovine naravnega izvora.

Mineralne surovine v Sloveniji

V Sloveniji v poznanih geoloških razmerah najdemo energetske, kovinske in nekovinske mineralne surovine.

Energetske surovine obsegajo premog (črni in rjavi premog ter lignit), radioaktivne mineralne surovine (uran), nafto in plin ter geotermični energetski vir. Premogonosna območja so: Velenjski bazen, Zasavski bazen, Krško-Brežiški bazen in severovzhodna Slovenija. Možne zaloge uranove rude so na območju Žirovskega vrha in širši okolici Škofje Loke. Možno območje z nafto in plinom je predvsem Mursko-Zalski bazen (Murska depresija). Približno šestina ozemlja Slovenije je bolj geotermično perspektivnega.

Možna območja so: Mursko-Zalski bazen (Murska depresija), Rogaško-Celjsko-Šoštanjski pas, Krško-Brežiški bazen, Planinsko-Laško-Zagorski pas in Ljubljanska kotlina.

Na metalogenetskem zemljevidu Slovenije je prikazanih približno 200 nahajališč kovinskih mineralnih surovin, od tega je nekaj deset rudišč, drugo so pojavi. Gospodarsko pomembna lahko postanejo predvsem nahajališča živega srebra, svinca in cinka, bakra, antimona, železa in boksita.

Nekovinske mineralne surovine višje tržne vrednosti (industrijski minerali in kamnine), ki bi jih lahko izvažali, so skromno zastopane. Prevladujejo nekovinske mineralne surovine nižje vrednosti (mineralne surovine za industrijo gradbenega materiala in gradbeništvo), ki jih izkoriščamo večinoma za lastne potrebe ali jih bogatimo in predelujemo v polizdelke ter izdelke. Domače nekovinske mineralne surovine uporabljamo v gradbeništvu, keramični in opekarski industriji, kemični industriji, metalurgiji in kovinski industriji, za sanacije okolja in voda, v steklarski industriji, kmetijstvu, živilski industriji.

V zadnjem obdobju od naštetih ne pridobivamo več: rjavega premoga, jezerske krede, naravnega kamna, lehnjaka in tehničnega kamna, serpentinita.

Tradicija rudarstva

Na slovenskem ozemlju ima rudarstvo izredno dolgo tradicijo in mesto tudi v svetovnem merilu. V preteklosti je bilo to količinsko pomembno izkoriščanje živega srebra v Idriji, danes pa tehnološko dovršeno podzemno izkoriščanje lignita v Velenju.

V zadnjem obdobju zapiramo podzemne rudnike energetskih in kovinskih mineralnih surovin, ostajajo le rudniki (površinski kopi) nekovinskih mineralnih surovin in en podzemni rudnik premoga. Pridobivanje premoga poteka samo še v Premogovniku Velenje (lignit), v Rudniku Trbovlje - Hrastnik (rjavi premog) pa je končano.

Rudnik urana Žirovski vrh, ki je edini večji novo odprti podzemni rudnik v Sloveniji po drugi svetovni vojni, je v fazi zapiranja že od leta 1991.

Pridobivanje živosrebrne rude v Idriji so končali v letu 1991. Rudnik Idrija je v zapiranju od leta 1987, zapiranje se je končalo leta 2014.

V Mežici so v letu 1994 pridobili zadnje tone svinčeve in cinkove rude. Sicer je Mežica v zapiranju od leta 1988, vsa zapiralna dela pa so bila zaključena leta 2005.

Strateški pomen mineralnih surovin

Med strateške mineralne surovine, ki so pomembne za normalno delovanje države in njene infrastrukture, uvrščamo predvsem energetske mineralne surovine.

Strateškega pomena je nahajališče lignita v Šaleški dolini, katerega zaloge so bistvenega pomena za energetsko oskrbo Slovenije.

Strateškega pomena so tudi nahajališča ogljikovodikov v severovzhodni Sloveniji. Pridobivanje nafte in plina poteka v okolici Petišovcev, kjer je možnost najdbe novih naftnih, predvsem pa plinskih polj.

Med energetske mineralne surovine se uvrščajo tudi geotermični energetski viri. Na podlagi doslej znanih podatkov je  približno 16 % slovenskega ozemlja uvrščenih v geotermično bolj perspektivno območje. Vsa ta področja so pretežno severno od reke Save.

Glede na trende izkoriščanja in razvoj gospodarstva so predvsem na področju infrastrukturne izgradnje objektov (ceste, železnice, stanovanjska gradnja) dolgoročno aktualne potrebe po posameznih nekovinskih mineralnih surovinah za gradbeništvo, ki se izkoriščajo v površinskih kopih.