Izvajanje morskega gospodarskega ribolova

Gospodarski ribolov lahko ribič izvaja samo z ribiškim plovilom, ki je vpisano v evidenco ribiških plovil. Vsaka država članica EU ima določeno zgornjo raven kapacitete ribolovne flote, ki pomeni zgornjo dopustno mejo kapacitete, izražene v bruto tonah (BT) in kilovatih (kW). Kapaciteta slovenske ribiške flote znaša 675,00 BT in 8867,00 kW.

Stanje flote iz evidence ribiških plovil v skladu s petim odstavkom 5. člena Pravilnika o evidenci ribiških plovil in evidenci plovil, ki se uporabljajo v marikulturi, na dan 3. oktober 2024 znaša prosta moč motorjev 122,23 kW in prosta bruto tonaža 7,61 BT.

Ob vpisu ribiškega plovila v evidenco ribiških plovil bruto tonaža ribiškega plovila ne sme presegati proste bruto tonaže ali moč motorja ribiškega plovila ne sme presegati proste moči motorjev. Če ob oddaji popolne vloge bruto tonaža ribiškega plovila presega prosto bruto tonažo ali moč motorja ribiškega plovila presega prosto moč motorjev, se ribiško plovilo uvrsti na čakalno listo.

Poveljniki ribiških plovil morajo voditi ladijske dnevnike in deklaracije o iztovoru za vse vrste in količine ujetih in zavrženih ribiških proizvodov.

Izvajanje morskega gospodarskega ribolova po arbitražni sodbi

Ribolovne pravice ribičev v morskih prostorih drugih držav članic EU so urejene z zgodovinskimi ribiškimi pravicami, določenimi v zakonodaji Evropske unije. Pravice slovenskih in hrvaških ribičev do ribolova v teritorialnih vodah sosednje države so prav tako določene s pravnim redom EU in se začnejo uporabljati z izvajanjem arbitražne odločbe.

Slovenskim ribičem, zoper katere je Hrvaška uvedla prekrškovni ali kazenski postopek kljub opravljanju dejavnosti v skladu z arbitražno razsodbo, Republika Slovenija zagotavlja pravno pomoč in krije z njo povezane stroške.

Ribič ima pravico do pravne pomoči, če najpozneje v 72 urah po seznanitvi z uvedbo prekrškovnega oziroma kazenskega postopka za pravno pomoč pooblasti izbrano odvetniško pisarno Vukmir. Z njo mora aktivno sodelovati in izvajalcu pravne pomoči na njegovo zahtevo predložiti vse dokaze in dejstva, ki se nanašajo na postopke pravnega varstva.

Slovenska ribiška flota in vrste morskih rib

Slovensko ribiško floto sestavljajo pretežno stara plovila dolžine do šest (6) metrov oziroma od šest (6) do dvanajst (12) metrov. Leta 2023 je flota štela 136 plovil. Plovila se uporabljajo predvsem za mali priobalni ribolov na pridnene (bele) ribe. Najpogostejša ribiška oprema so stoječe mreže, ki se uporabljajo predvsem za lov pridnenih rib.

Večina morskega ulova se proda predelovalni industriji in  trgovskim posrednikom ter na ribji borzi v Trstu.

V Jadranskem morju poznamo približno 380 avtohtonih vrst rib, ki se delijo na dve skupini:

• pelagične vrste (plava riba): sardela, sardon, cipelj, papalina, šuri, skuša, velika sardela, palamida;
• pridnene vrste (bela riba): mol, morski list, trska, ribon, orada, navadni morski pes, bradač, iverka, mali gavun, črni glavač, oslič, brancin, krulec, salpa, bukva.

Večina staležev, ki jih lovijo naši ribiči, se zaradi plitvosti morja sezonsko priseljuje in odseljuje, zato je zelo težko oceniti njihovo število. Ker si ribe delimo z ostalimi državami ob Jadranskem morju, je za Slovenijo izrednega pomena sodelovanje v različnih mednarodnih projektih. 

Negospodarski morski ribolov

V negospodarski morski ribolov se uvršča ribolov v znanstvene, raziskovalne in izobraževalne namene ter športni in rekreacijski ribolov.

Športni ribolov ribiči izvajajo s predpisano ribiško opremo na podlagi letnega dovoljenja za športni ribolov do dovoljene količine dnevnega ulova. Rekreacijski ribolov pa izvajajo z dnevno ali tedensko ribolovno dovolilnico ter s predpisano ribiško opremo.

Ribolovni rezervati v Sloveniji

V slovenskem morju sta dva ribolovna rezervata:

• portoroški ribolovni rezervat in 
• strunjanski ribolovni rezervat s solinami. 

Na območju rezervatov sta gospodarski in negospodarski ribolov prepovedana, s posebnim dovoljenjem pa je mogoč izlov zimskih jat cipljev.