Nacionalni akcijski program za doseganje trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev
Cilji
Glavni cilj Nacionalnega akcijskega programa za doseganje trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev (NAP) je zmanjšanje vplivov in učinkov uporabe FFS na zdravje in okolje.
Podrobnejši cilji so zmanjšanje tveganj v zvezi z uporabo FFS in omejitvami uporabe, zmanjšanje ostankov FFS v hrani in vodah, krepitev integriranega varstva rastlin, spodbujanje uporabe metod varstva rastlin z majhnim tveganjem in naprednih tehnik za nanašanje FFS.
Ukrepi
NAP obravnava vse ukrepe za zmanjšanje tveganja zaradi uporabe FFS, od izobraževanja in informiranja, tehničnih pogojev za trgovanje s FFS in njihovo uporabo, spremljanja in uradnega nadzora nad uporabo FFS, pridelano hrano in pitno vodo do zmanjšanja uporabe FFS na javnih površinah.
Ukrepi so namenjeni ozaveščanju uporabnikov o pravilni rabi FFS s poudarkom na varovanju podzemnih in površinskih voda ter čebel, varnemu odstranjevanju odpadkov in odpadne embalaže FFS, spodbujanju integrirane in ekološke pridelave ter uporabe nekemičnih metod varstva rastlin in metod varstva rastlin z majhnim tveganjem.
Nacionalni akcijski program in poročila o napredku
-
Nacionalni akcijski program
Prvi NAP smo v Sloveniji sprejeli konec leta 2012 za obdobje do leta 2022. Vseboval je 19 kazalnikov tveganja z različnih področij uporabe FFS. Ker moramo NAP pregledati in dopolniti vsakih 5 let, smo leta 2018 sprejeli spremembe in dopolnitve NAP za obdobje 2018-2022.Strategije in programi -
Poročila o napredku
V letu 2015 smo izdelali prvo poročilo o izvajanju ukrepov NAP za obdobje od 2013 do 2015, v letu 2018 končno poročilo o napredku pri izvajanju NAP za obdobje od 2013 do 2017 in v letu 2024 končno poročilo o napredku pri izvajanju NAP za obdobje od 2018 do 2022.Poročila- Končno poročilo o napredku pri doseganju ciljev za obdobje od 2018 do 2022 (docx, 750 KB)
- Končno poročilo o napredku pri doseganju ciljev za obdobje od 2013 do 2017 (docx, 1,4 MB)
- Poročilo o napredku pri doseganju ciljev v obdobju od 2013 do 2015 (docx, 1,5 MB)
- PorociloNAP2024 (docx, 688 KB)
Nacionalni kazalniki tveganja
Kazalniki tveganja v končnem poročilu o napredku pri izvajanju nacionalnega akcijskega programa za doseganje trajnostne rabe FFS za obdobje od 2018 do 2022:
- Podatki o prodaji FFS prikazujejo gibanje prodaje FFS. Podatke nam vsako leto pošljejo trgovine, ki imajo dovoljenje za opravljanje prometa s FFS, in zajemajo prodajo FFS ne glede na namen uporabe (kmetijske in nekmetijske površine). Prodaja FFS se giblje glede na njihovo uporabo, na katero najbolj vplivajo vremenske razmere. V letu 2021 se je promet s FFS zmanjšal za 32 odstotkov glede na izhodiščno vrednost v letih od 2011 do 2013.
- Promet snovi, ki so kandidatke za zamenjavo v skladu z Uredbo ES 1107/2009, predstavlja okoli 8 odstotkov celotnega prometa vseh aktivnih snovi, ki se uporabljajo v FFS.
- Promet snovi v FFS na podlagi mikroorganizmov stalno počasi raste. Kljub temu predstavlja le manjši delež celotnega prometa FFS. V letu 2022 je ta znašal 0,11 odstotkov.
- Število oseb, ki so pridobile ali podaljšale izkaznico o usposabljanju o FFS, pomeni, koliko oseb, ki uporabljajo, prodajajo FFS ali svetujejo o njih pri svojem delu, se redno usposablja o FFS. Ti podatki so primerljivi v daljšem obdobju, saj se prodajalci in svetovalci za FFS udeležijo izobraževanj za podaljšanje izkaznice vsaka tri leta, uporabniki FFS pa vsakih pet let. Število izkaznic iz leta v leto pada. Trenutno je veljavnih okoli 53.000 izkaznic.
- Število pregledanih naprav za nanašanje FFS pomeni, koliko naprav za nanašanje FFS je redno pregledanih glede tehnične brezhibnosti, ki je pogoj za ustrezno nanašanje FFS. Podatek je primerljiv v daljšem obdobju, ker uporabniki FFS pripeljejo naprave na pregled vsaka tri leta. Naprav z veljavno oznako je okoli 16.000. Tudi pri napravah z veljavno oznako je zaznan trend upadanja. Upad števila izkaznic in števila pregledanih naprav lahko pripišemo manjšemu številu aktivnih kmetovalcev v intenzivni kmetijski pridelavi.
- Podatki spremljanja ostankov pesticidov v hrani in krmi, s katerimi spremljamo ostanke FFS v hrani in krmi v prometu in pravilno uporabo FFS v kmetijski in ekološki pridelavi, kažejo, koliko pesticidov vsebujeta hrana in krma. Delež vzorcev s preseženimi ostanki pesticidov je relativno majhen. Kadar so mejne vrednosti presežene, izdelamo oceno tveganja za zdravje ljudi in ocenimo varnost hrane ali krme. Iz rezultatov spremljanja je razvidno, da uživamo živila, ki ne vsebujejo ostankov pesticidov, ki bi ogrožali zdravje ljudi.
- Na podlagi podatkov o ostankih FFS v podzemnih in površinskih vodah Agencija Republike Slovenije za okolje spremlja stanje naših podzemnih in površinskih voda glede FFS in številnih drugih onesnaževal. Vsebnost pesticidov v podzemni vodi se v zadnjih letih zmanjšuje. Spremljanje pitne vode izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.
- Število kmetijskih gospodarstev in površin v ekološki pridelavi se počasi, a stalno povečuje.
- Javna služba varstva rastlin in Kmetijska svetovalna služba sta v Sloveniji dobro razviti in imata dolgoletno tradicijo. Število uporabnikov spletnega mesta za integrirano varstvo rastlin strmo narašča. V letu 2022 se je število uporabnikov povečalo za šestkrat v primerjavi z letom 2018. Pridelovalci redno uporabljajo nasvete za integrirano varstvo rastlin in nasvete za uporabo nekemičnih metod varstva rastlin, kar je eden od ciljev iz evropskega zelenega dogovora za zmanjšanje tveganj zaradi uporabe pesticidov.
Izračun kazalnikov tveganja
Spremljanje napredka glede zmanjšanja tveganj in škodljivih vplivov FFS na zdravje in okolje po sprejeti metodologiji v EU v Sloveniji od leta 2019 spremlja Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. V ta namen je treba izračunati dva kazalnika tveganja, s katerima spremljamo napredek. Usklajena kazalnika tveganja je določila Evropska komisija in veljata za celotno območje EU.
Kazalnik 1 se izračuna na podlagi statističnih podatkov o količinah aktivnih snovi v FFS, danih v promet.
Kazalnik 2 se izračuna na podlagi števila dovoljenj, izdanih za uporabo FFS v nujnih primerih v zvezi z varstvom rastlin.
Za obdobje 2011–2022 je kazalnika izračunala Evropska komisija na podlagi podatkov, ki smo jih poslali. Evropska komisija izračuna skupna kazalnika tveganja za območje EU (vsebina v angleškem jeziku) iz podatkov, ki ji jih pošljejo države članice, in jih v zvezi s trajnostno rabo pesticidov objavi na svoji spletni strani.
Zakonodaja
- Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (ZFfS-1)
- Pravilnik o usposabljanju o fitofarmacevtskih sredstvih
- Pravilnik o pogojih za opravljanje prometa s fitofarmacevtskimi sredstvi ter o vodenju in posredovanju podatkov o prometu fitofarmacevtskih sredstev
- Pravilnik o zahtevah glede pravilnega delovanja naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev in o pogojih ter načinu izvajanja njihovih pregledov
- Pravilnik o pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev
- Pravilnik o integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi
- Odredba o prepovedi prometa in uporabe določenih fitofarmacevtskih sredstev na ozemlju Republike Slovenije
- Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS
- Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (Besedilo velja za EGP)
- Direktiva Komisije (EU) 2019/782 z dne 15. maja 2019 o spremembi Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede določitve usklajenih kazalnikov tveganja (Besedilo velja za EGP.)