Programi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju

S programi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev želimo zagotavljati strokovno usposobljenost za poučevanje določenega predmeta ali predmetnega področja oziroma za opravljanje določenega strokovnega dela, spodbujati profesionalni in strokovni razvoj ter krepiti splošne in specializirane kompetence vsakega strokovnega delavca in s tem dvigniti kvaliteto in učinkovitost celotnega sistema vzgoje in izobraževanja. Nadaljnje izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev se izvaja na različne načine.

Programi za izpopolnjevanje izobrazbe

Programi za izpopolnjevanje izobrazbe nadgrajujejo, poglabljajo in razširjajo izobrazbo strokovnih delavcev. To so javnoveljavni študijski programi za izpopolnjevanje oziroma programi za izpopolnjevanje izobrazbe ter program za izpopolnjevanje in usposabljanje za ravnateljski izpit. Z zakonom ali podzakonskimi predpisi so določeni kot izobrazbeni pogoj za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela posameznega strokovnega delavca.

Programi kariernega razvoja

Programi kariernega razvoja omogočajo kontinuiran profesionalni razvoj strokovnih delavcev, usposabljanje za izvajanje novih javnoveljavnih programov vzgoje in izobraževanja in doseganje ciljev novih učnih načrtov oziroma katalogov znanj in izpitnih katalogov, nenehno posodabljanje disciplinarnega, strokovnega in profesionalnega znanja, seznanjanje z učinkovitimi vzgojno-izobraževalnimi praksami in uspešnimi pristopi za profesionalno obvladovanje vzgojno-izobraževalnega procesa ter povečanje njegove učinkovitosti. To so: programi profesionalnega usposabljanja, tematske konference, izredni programi in projektni programi.

Programi profesionalnega usposabljanja

Programi profesionalnega usposabljanja so krajše oblike programov kariernega razvoja, ki so namenjene strokovnemu in disciplinarnemu razvoju posameznega strokovnega delavca oziroma strokovnega aktiva, in so izbrani na javnem razpisu.

Tematske konference

Tematske konference so krajše oblike programov kariernega razvoja, ki so namenjene izobraževanju in usposabljanju vzgojiteljskega, učiteljskega, predavateljskega oziroma andragoškega zbor posameznega vzgojno-izobraževalnega zavoda. V dogovoru z vzgojno-izobraževalnim, ki organizira tematsko konferenco, se v tematsko konferenco lahko vključijo tudi strokovni delavci drugih zavodov.

Izredni programi

Izredni programi so organizirani kot hiter, konkreten in operativen odziv na nenadno ali nepredvidljivo problematiko vzgoje in izobraževanja. Organizirani so zaradi nepredvidljivih okoliščin, zaradi katerih nastane potreba po posameznem programu. Vsebino in organizacijo izrednega programa s sklepom določi minister.

Projektni programi

Projektni programi se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo porabo sredstev evropske kohezijske politike. Namenjeni so implementaciji novih pedagoških praks.

Točkovanje programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja

Z nadaljnjim izobraževanjem in usposabljanjem lahko strokovni delavci pridobijo točke, ki se upoštevajo v sistemu napredovanja strokovnih delavcev v nazive.

Javni razpis za izbor programov profesionalnega usposabljanja

Z javnim razpisom za izbor programov profesionalnega usposabljanja ministrstvo izbere programe profesionalnega usposabljanja za objavo v katalogu ter določi pogoje za njihovo sofinanciranje.

Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani ministrstva za programe, ki se bodo izvajali v naslednjem šolskem letu.

Osnovni pogoji za kandidiranje na javnem razpisu so:

• da ima prijavitelj v poslovnem registru vpisano dejavnost izobraževanja,
• da so prijavljeni programi usklajeni s cilji vzgoje in izobraževanja v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja in s tem pravilnikom,
• da so prijavljeni programi pripravljeni v skladu z določili javnega razpisa.

Osnovni pogoji za sofinanciranje izbranih programov profesionalnega usposabljanja so določeni na podlagi:

• prednostnih tem, ki jih določi Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje za posamezno šolsko leto. Predlog prednostnih tem (največ 7) se oblikuje v sodelovanju ministrstva z razvojnimi in svetovalnimi zavodi iz 28. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja,
• evalvacije izvajalcev programov na podlagi povprečne ocene iz evalvacij programov v koledarskem letu pred objavo razpisa.

Programe profesionalnega usposabljananja, ki se objavijo v katalogu programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja izbere minister s sklepom in izmed njih tiste, ki so sofinancirani.

Katalog programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja

Ponudbo programov kariernega razvoja ter programov za izpopolnjevanje se objavi v KATISu-Katalogu programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju (v nadaljevanju KATIS). 

KATIS je informacija ministrstva o ponudbi programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja ter o njihovih osnovnih organizacijskih in vsebinskih značilnostih. Namenjen je izvajalcem (za organizacijo in vrednotenje izvedenih izobraževanj) in strokovnim delavcem ter ravnateljem, katerim omogoča prijavo na izobraževanja in pregled nad organizacijo izobraževanja posameznika ter celotnega kolektiva.

Zaposlenim v vzgoji in izobraževanju za uporabo KATISa odgovorne osebe zavodov dodelijo geslo. Z dodeljenim geslom imajo strokovni delavci možnost, da se prijavijo na izobraževanja in oddajo evalvacijo preko evalvacijskega vprašalnika, hkrati pa imajo dostop do vseh informacij v zvezi z evidenco lastnih izobraževanj. V večini primerov si iz KATISa strokovni delavci lahko natisnejo tudi Potrdila o opravljenih programih kariernega razvoja.

Študijske pomoči za nadaljnje izobraževanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju

Vsako leto se v Uradnem listu in na spletni strani objavi javni razpis študijskih pomoči za subvencioniranje šolnin za nadaljnje izobraževanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, zaposlenih v vrtcih in šolah, ki izvajajo javno službo. Subvencije šolnin se razpisujejo za tekoče študijsko leto.

Pravico do študijske pomoči imajo kandidati, ki so zaposleni v vrtcu ali šoli, ki izvaja javno službo, ter izpolnjujejo druge pogoje, določene s Pravilnikom o dodeljevanju študijskih pomoči strokovnim delavcem na področju vzgoje in izobraževanja.

Študijske pomoči se dodeljujejo za izobraževanje v Republiki Sloveniji. Izjemoma se lahko prosilcu dodeli študijska pomoč tudi za izobraževanje v tujini.

Študijske pomoči se podeljujejo na podlagi javnega razpisa, ki ga vodi razpisna komisija, ki jo za vsakokratni razpis imenuje minister. Predlog prejemnikov subvencij šolnin v potrditev ministru predlaga Komisija za študijske pomoči. Komisija šteje 10 članov, ki jih za dobo 4 let imenuje minister izmed javnih uslužbencev ministrstva, učiteljev in predstavnikov širše javnosti.

Izplačilo študijske pomoči se izvede neposredno prejemniku študijske pomoči na podlagi podpisane pogodbe. V pogodbi o subvencioniranju izobraževanja so urejena medsebojna razmerja med prejemnikom študijske pomoči in ministrstvom.