Nekemične zasvojenosti

Nekemične zasvojenosti se nanašajo na različna vedenja, ki posamezniku škodijo in se dolgoročno kažejo enako kot odvisnosti od psihoaktivnih snovi, zato govorimo tudi o vedenjskih odvisnostih.

Med nekemične zasvojenosti štejemo motnjo igranja iger na srečo, motnjo igranja videoiger in ostale motnje zaradi zasvojljivih vedenj, kot so digitalna zasvojenost - družbena omrežja, internet, zasvojenost s seksualnostjo in pornografijo, nakupovanjem in podobno.

Skladno z novejšo klasifikacijo je Svetovna zdravstvena organizacija prepoznala med boleznimi tudi zasvojenost z igranjem iger na srečo ter igranjem spletnih iger. Prav tako je bila motnja vključena v Diagnostičnem in statističnem priročniku DSM-V, podobne druge aktivnosti pa so opredeljene med vedenjskimi motnjami oziroma s skupnim pojmom motnje uporabe spleta in druge vedenjske oziroma nekemične odvisnosti.

Ključni poudarki nekemičnih odvisnosti so podobni tistim pri zasvojenosti s psihoaktivnimi snovmi. So enako škodljive kot zasvojenosti s psihoaktivnimi snovmi in zahtevajo zdravljenje. Tako so tovrstne problematike vedno bolj prepoznane kot javno-zdravstveni problemi, za katere so nujne na dejstvih temelječe obravnave in intervencije. 

Področje nekemičnih zasvojenosti je obravnavano celostno: od vključevanja vsebin in informacij v različne strateške dokumente ter priprave strokovnih smernic, do podpore preventivnim programom strokovnih služb in nevladnih organizacij, izvedbe raziskovanja na področju nekemičnih zasvojenosti ter obravnave in zdravljenja odvisnosti. Sodelujemo tudi na mednarodni ravni ter se zavzemamo za vključitev vsebin glede prepoznave tveganja zaradi uporabe digitalnih medijev tudi v programe vzgoje in izobraževanja, saj so med najbolj izpostavljenimi prav mladi, delež tistih, ki poročajo o problematični rabi, pa se z leti povečuje.

Problematika nekemičnih odvisnosti v Sloveniji

Nacionalni podatki v zvezi z igranjem iger na srečo so bili pri odrasli populaciji zbrani v okviru druge iteracije Nacionalne raziskave o alkoholu, tobaku in drugih drogah, ki je potekala leta 2018. Ti podatki so predstavljeni v publikaciji Nekemične zasvojenosti v Sloveniji. Med prebivalci Slovenije, starimi med 15 in 64 let, je bilo leta 2018 18,4 odstotkov takih, ki so v zadnjih 12 mesecih igrali igre na srečo za denar. Ta delež je bil značilno višji pri moških (23,4 odstotkov) kot pri ženskah (13,1 odstotkov). Med spoloma so razlike tudi po količini porabljenega denarja za ta namen; med moškimi je 4,4 odstotkov  igralcev, ki so za igranje  v enem dnevu porabili že več kot 100 evrov, medtem ko je pri ženskah ta delež 0,6 odstotkov. Igranje iger na srečo je najbolj pogosto v starostni skupini med 25 in 34 let, med katerimi jih igre na srečo igra več kot 23 odstotkov. Med igralci iger na srečo je 4,3 odstotkov tistih, pri katerih se pojavljajo izraziti znaki zasvojenosti z igranjem. Čeprav je igralcev med 15. in 19. letom starosti manj kot v drugih starostnih kategorijah, pa je odstotek tistih z izrazitimi znaki zasvojenosti pri njih najvišji (19,4 odstotkov). 

Podatki raziskave Z zdravjem povezano vedenje mladostnikov, ki jo je izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v letu 2023, kažejo, da kar 9 odstotkov mladostnikov poroča o problematični rabi spletnih socialnih medijev, največji delež je med 13-letniki. Prav tako približno četrtina mladostnikov poroča, da igrajo video in druge spletne igre vsak dan, pri tem jih 57 odstotkov temu namenja več kot 2 uri dnevno, 9 odstotkov pa jih poroča o prisotnosti znakov, ki lahko kažejo na zasvojenost.

Ukrepi na področju zmanjševanja tveganja

Podatki izpostavljajo naraščajočo problematiko nekemičnih zasvojenosti, ki zahteva celovit pristop na ravni javnega zdravja. Skupaj z vsemi deležniki si prizadevamo za vzpostavitev varnega digitalnega okolja ter preprečitev negativnih posledic nekemičnih zasvojenosti.

V okviru aktivnosti na nacionalni ravni se izvajajo:

  • ozaveščanje in informiranje o tveganjih zaradi prekomerne uporabe digitalnih naprav preko Smernic za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih, ki so jih izdali na Zdravniški zbornici Slovenije,
  • programi zdravljenja v zdravstvenih ustanovah, 
  • spremljanje in raziskovanje pojavnosti problematike v okviru prečnih nacionalnih raziskovalnih študij med odraslimi in na populaciji mladostnikov,
  • sofinanciranje preventivnih programov in obravnave oseb, ki poročajo o prekomerni rabi in tveganjih za nekemične odvisnosti, ki jih izvajajo nevladne organizacije,
  • usposabljanja strokovnih delavcev v zdravstvu, vzgoji in izobraževanju, socialnem varstvu ter nevladnih organizacijah s področja nekemičnih zasvojenosti. Investicijski projekt Ministrstva za zdravje v okviru Načrta za okrevanje in odpornost »Razvoj  programov za duševno zdravje otrok, mladostnikov in mlajših odraslih« za obdobje do 2026 bo posebej naslovil nadgradnjo kompetenc strokovnih delavcev zaposlenih v zdravstvu za boljšo zgodnjo identifikacijo in obravnavo nekemičnih zasvojenosti pri populaciji otrok, mladostnikov in mlajših odraslih.

 

    Zdravljenje in viri pomoči

    Kriteriji problematičnega vedenja, ki lahko vodi v nekemično odvisnost, so:

    • pogosta in intenzivnost vedenja – skupna vsota časa, ki ga posameznik namenja vedenju, in pogostost,
    • toleranca – povečanje količine časa, da bi posameznik dosegel zadovoljstvo,
    • pomanjkanje kontrole nad vedenjem – ne zmore načrtovanja in obvladovanja vedenja, vedenja ne more prekiniti,
    • hrepenenje – posvečanje pozornosti škodljivemu vedenju, pretirana želja po izvajanju vedenja,
    • odtegnitveni simptomi – želja po vedenju, ko vedenje ni možno ali je preprečeno,
    • uravnavanje razpoloženja – uporaba vedenja za izboljšanje razpoloženja, umik ali čustvene težave,
    • konflikti – v odnosih z bližnjimi zaradi škodljivega vedenja, zmanjševanje ali prikrivanje težav,
    • negativne posledice in oteženo funkcioniranje na drugih področjih – zanemarjanje drugih področij / oseb, službe ali šolskih obveznosti, finančne težave, slabši šolski uspeh,
    • neuspešnost opuščanja vedenja – vrnitev k prekomernem škodljivem vedenju po poskusu prenehanja ali zmanjšanj. 

    Pomoč pri obravnavi prekomerne rabe

    V okviru zdravstvenih ustanov za osebe s prepoznano odvisnostjo od igranja iger na srečo ali video-iger ter prekomerno rabo digitalnih naprav področje nekemičnih zasvojenosti sistematično naslavlja Resolucija nacionalnega programa duševnega zdravja 2018-2028 (Program MIRA).

    Če prepoznate pri sebi ali svojih bližnjih nekatere znake in negativne posledice, svetujemo:  

    • pomoč nudijo v Centrih za duševno zdravje.
    • program za otroke in mladostnike do vključno 18. leta poteka v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna, za odrasle pa poteka program zdravljenja v Psihiatrični bolnici Idrija. 
    • program obravnave poteka tudi v okviru Centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti Nova Gorica  - Igre na srečo.
    • v okviru Uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje in obsegu sredstev za leto 2023 se vzpostavlja izvajanje programov specialistične zunajbolnišnične in bolnišnične dejavnosti na področju nekemičnih zasvojenosti tako za otroke in mladostnike kot odrasle, ki potrebujejo hospitalizacijo oziroma poglobljeno obravnavo ter dodatne podporne oblike pomoči.

    Raziskovanje

    Mednarodno sodelovanje

    Slovenija se na mednarodni ravni aktivno vključuje v strokovno skupino za spletno igranje iger na srečo ter video-iger v okviru Sveta Evrope, Pompidue skupine. 

    Prav tako smo v letu 2024 v sodelovanju z 9 evropskimi državami vključeni v projekt v okviru Instrumenta za tehnično podporo Evropske Komisije (TSI). V projekt so vključene: Ciper, Češka, Hrvaška, Italija, Madžarska, Malta, Poljska, Portugalska in Slovenija. 

    Strokovni dogodki - konference

    Vsako leto v mesecu novembru poteka strokovna konferenca s področja nekemičnih zasvojenosti v organizaciji Ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

    Zakonodaja

    Sorodne teme

    Na vrh strani