Notariat

Umeščenost notariata v pravosodni sistem in pristojnosti notarja

Kljub temu, da notarji niso državni uradniki, pa notariat glede na bistvene pristojnosti in naloge notarjev označujemo kot del pravosodja. Tako kot odvetniki namreč tudi notarji strankam nudijo pravno pomoč v zvezi s pravnimi posli, ki jih notarji sklepajo. Razlika med notarjem in odvetnikom pa je predvsem v tem, da notarji kot osebe javnega zaupanja ne smejo nastopati zgolj kot zastopniki ene stranke (kot to velja za odvetnike), temveč v enaki meri varujejo interese vseh udeležencev notarskega opravila. Notarji kot nepristranski, neodvisni in objektivni pravni strokovnjaki po pravilih stroke strankam svetujejo pri sklepanju pravnih poslov ter nato o teh pravnih poslih sestavljajo javne listine, to je listine s pomembno dokazno vrednostjo, ki omogočajo lažje in hitrejše razreševanje morebitnih sodnih sporov, ter na ta način zagotavljajo preventivno pravno varnost v civilnopravnih razmerjih. Če do sporov vseeno pride,  pa se v tem primeru v postopek vključijo odvetniki, ki strankam pravno svetujejo in jih zastopajo pred sodišči in drugimi državnimi organi.

Kot že omenjeno, imajo notarske listine pred sodišči in drugimi organi pomembno dokazno vrednost. Za pri notarju sestavljene javne listine (notarske zapise, notarske zapisnike in notarska potrdila) tako velja domneva pristnosti in resničnosti njihove vsebine. Notarski zapis je lahko tudi neposredno izvršljiv, če zavezanec z njegovo neposredno izvršljivostjo izrecno soglaša. To na primer pomeni, da lahko upnik ob neizpolnitvi obveznosti nekaj dati, storiti, opustiti ali trpeti, določene v notarskem zapisu, v katerem je podano soglasje zavezanca (dolžnika) za neposredno izvršljivost, terjatev pa je zapadla, neposredno v izvršilnem postopku zahteva izpolnitev dolžnikove obveznosti (brez poprejšnje vložitve tožbe na izpolnitev obveznosti).

Naloge notarjev

Po določbah Zakona o notariatu so naloge notarjev kot oseb javnega zaupanja predvsem naslednje:

• sestava javnih listin o pravnih poslih, izjavah volje oziroma dejstvih, iz katerih izvirajo pravice,
• hramba listin (tako tistih, ki jih je notar v obliki notarskega zapisa sestavil sam, kot tudi listin, ki jih je v hrambo prevzel na zahtevo strank) ter hramba denarja in vrednostnih papirjev za izročitev tretjim osebam ali državnim organom,
• opravljanje vseh oblik alternativnega reševanja sporov,
• izvajanje določenih opravil po nalogu sodišč in drugih opravil, za katera jih pooblašča zakon,
• sestavljanje zasebnih listin na zahtevo strank,
• zastopanje strank v svojstvu pooblaščenca v nepravdnih zadevah pred sodišči in v nespornih stvareh pred drugimi državnimi organi, a le v primeru, če so zadeve neposredno povezane s kakšno notarsko listino, sestavljeno pri notarju.

Kdaj je obvezno treba obiskati notarja

Če se želi stranka izogniti nevarnostnim in tveganjem, povezanih s sestavo in sklenitvijo določenega pravnega posla, je priporočljivo, da se za svetovanje glede vrste pogodbe ter samo sestavo pogodbe obrne na notarja. V nekaterih primerih pa je obisk notarja nujen, saj je za nekatere pogodbe zaradi zagotavljanja pravne varnosti že v zakonu določeno, da morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa. Stranka se mora tako zglasiti pri notarju, če želi skleniti naslednje pravne posle:

• pogodbo o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema in zunajzakonskima partnerjema (na primer sporazum o delitvi skupnega premoženja),
• pogodbo o razpolaganju s premoženjem oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost (na primer v primeru odsvojitve premoženja mladoletne osebe ali osebe, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost),
• sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, ali
• drug pravni posel, za katerega zakon določa, da mora biti sklenjen v obliki notarskega zapisa (na primer izročilna pogodba, pogodba o dosmrtnem preživljanju, darilna pogodba za primer smrti, pogodba o preužitku).

Izbira notarja

Število in sedeži notarskih mest so določeni tako, da je na območju vsakega okrajnega sodišča najmanj eno notarsko mesto. Na gosteje poseljenih območjih in območjih z intenzivnejšim gospodarskim poslovanjem pa se število notarskih mest določi tako, da pride najmanj po en notar na vsakih dvajset tisoč prebivalcev.

Notar sme opravljati svoje poslovanje za vse območje Republike Slovenije, kar pomeni, da si ga lahko stranka poljubno izbere. Izjema velja le za notarske zapise pravnih poslov o ustanovitvi hipoteke in zemljiškega dolga na nepremičninah, ki jih lahko sestavi le notar, ki ima sedež notarske pisarne na območju okrajnega sodišča, kjer nepremičnina leži.