Trajanje

Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in traja devet let.

Otroci se v 1. razred osnovne šole vpišejo v koledarskem letu, ko dopolnijo 6 let. Tako otroci v prvi razred osnovne šole vstopajo stari od pet let in osem mesecev do šest let in osem mesecev. Z vključitvijo postanejo učenci.

Otroku se lahko za največ eno leto odloži šolanje.

Ker je osnovnošolsko izobraževanje obvezno, učenec ne more biti izključen iz šole, lahko pa je zaradi učnih ali vzgojnih razlogov prešolan na drugo šolo.

Učenci zaključijo osnovnošolsko izobraževanje, ko uspešno dokončajo deveti razred. Učenec izpolni osnovnošolsko obveznost po devetih letih izobraževanja.

Dostopnost

Starši lahko izberejo, ali se bo njihov otrok šolal v javni ali zasebni osnovni šoli ali se bo izobraževal doma.

Starši imajo pravico vpisati otroka v javno osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem otrok stalno oziroma začasno prebiva, in ta šola je dolžna otroka vpisati. V drugo osnovno šolo lahko starši vpišejo otroka, če ta šola s tem soglaša.

Osnovnošolsko izobraževanje je zaradi široko razvejane mreže osnovnih šol dostopno vsem prebivalcem. Vsi otroci, ki prebivajo v Republiki Sloveniji, imajo pravico do osnovnošolskega izobraževanja pod enakimi pogoji. Javne osnovne šole so del javne mreže osnovnih šol; ta vsem otrokom zagotavlja, da hodijo v šolo čim bližje svojemu domu. Lokalne skupnosti ob ustanovitvi vsaki osnovni šoli določijo šolski okoliš. Starši vpišejo otroka v osnovno šolo v okolišu, v katerem otrok prebiva. Lahko pa ga prepišejo tudi na drugo šolo.

Šole skupaj z občino organizirajo brezplačni prevoz za učence, katerih prebivališče je od šole oddaljeno več kot 4 km. Ne glede na oddaljenost učenčevega prebivališča od osnovne šole pa pravica do brezplačnega prevoza pripada učencem 1. razreda, v ostalih razredih pa, če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo. Za učence, ki čakajo na prevoz domov, šola organizira varstvo.

Na šolah se ustanovi učbeniški sklad, iz katerega si učenci lahko sposodijo učbenike in gradiva, ki jih potrebujejo pri izobraževanju.

V javnih šolah ni dovoljeno izvajati verouka (ali konfesionalnega pouka religije s ciljem vzgajati za to religijo) in verskih obredov, saj so po ustavi verske skupnosti in država ločene. Izjemoma lahko minister na predlog ravnatelja v prostorih šole izven pouka dovoli verouk ali konfesionalni pouk religije, če v lokalni skupnosti za tako dejavnost ni drugih primernih prostorov.

Organizacija

Šolsko leto se začne 1. septembra in konča 31. avgusta naslednje leto. Pouk poteka do 24. junija, za učence 9. razreda pa do 15. junija.

Šolsko leto je razdeljeno na dve ocenjevalni obdobji.

Poleg poletnih počitnic imajo učenci še jesenske, novoletne, zimske in prvomajske počitnice, ki trajajo praviloma po 1 teden. Pouka prosti dnevi so tudi državni prazniki. Učenci imajo lahko še dodatnih 5 prostih dni po lastni izbiri.

Učenci imajo z zakonom določeno največjo tedensko obremenitev.

Pouk poteka 5 dni tedensko, od ponedeljka do petka, v soboto le izjemoma. Pouk v vseh šolah poteka dopoldne in se ne sme začeti pred 7.30 uro zjutraj.

Ura pouka traja 45 minut. Šola z urnikom razporedi pouk predmetov za posamezni dan v tednu.

Šola lahko del pouka izvede v šoli v naravi. Šola v naravi je organizirana oblika vzgojno-izobraževalnega dela, ki poteka strnjeno tri ali več dni izven prostora šole. Za učence, ki se šole v naravi ne udeležijo, osnovna šola v tem času organizira primerljive dejavnosti. Organizatorka šole v naravi je šola. Šola opredeli vsebino, izvedbo in financiranje posamezne šole v naravi v svojem letnem delovnem načrtu. Kot šolo v naravi se štejejo tudi raziskovalni, športni tabori in podobno.

Pred poukom se za učence 1. razreda organizira jutranje varstvo, po pouku pa se učenci od 1. do 5. razreda lahko vključijo v podaljšano bivanje, kjer se učijo, naredijo naloge, se igrajo in sodelujejo v različnih dejavnostih.

Pred ali po pouku imajo učenci višjih razredov enkrat tedensko uro oddelčne skupnosti. Za učence vseh razredov šola praviloma po pouku izvaja tudi neobvezni dopolnilni in dodatni pouk ter interesne dejavnosti.

Oblikovanje razredov, oddelkov, skupin

Osnovna šola se deli na tri vzgojno-izobraževalna obdobja, vsako sestavljajo po trije razredi.

V posameznem razredu so praviloma učenci iste starosti. Učenci posameznega razreda so razporejeni v oddelke, v manjših šolah so oblikovani kombinirani oddelki, v katerih so učenci dveh ali več razredov.

V oddelku je lahko največ 28 učencev. Za oddelke v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom, za oddelke, ki vključujejo učence s posebnimi potrebami ali učence Rome, in kombinirane oddelke veljajo nižja merila.

Da se učitelj s snovjo lažje prilagaja učencem glede na njihove zmožnosti, se za učence pri posameznih predmetih pouk lahko izvaja v manjših učnih skupinah.

Zaradi zagotavljanja varnosti se učenci od 6. razreda naprej delijo v manjše skupine pri gospodinjstvu, športu, tehniki in tehnologiji, likovni umetnosti in nekaterih izbirnih predmetih.

Učenci s posebnimi potrebami

V program osnovne šole vključujemo učence s posebnimi potrebami, ki po mnenju komisije za usmerjanje lahko dosegajo standarde osnovnošolskega programa, če jim omogočimo dodatno strokovno pomoč ter ustrezno prilagodimo izvajanje pouka, časovno razporeditev in način preverjanja znanja.

Učni jezik

Učni jezik je slovenski, italijanska in madžarska narodna skupnost imata na narodno mešanih območjih pravico do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku.

Sodelovanje s starši

Osnovne šole oblikujejo svete staršev, ki so posvetovalni organ. Sestavljeni so iz predstavnikov staršev posameznega oddelka, ki jih starši izvolijo na roditeljskem sestanku.

Svet staršev lahko predlaga nadstandardne programe, sodeluje pri nastajanju predlogov programa razvoja šole, vzgojnega načrta in pravil šolskega reda, obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom ter opravlja druge naloge v skladu z zakoni in predpisi.

Selitev učenca v tujino

V kolikor se šoloobvezen otrok preseli v drugo državo, kjer ima formalno urejeno prebivališče, veljajo pogoji, ki jih določajo predpisi te države. Slovenska zakonodaja ne ureja pogojev za izobraževanje otrok v drugih državah, ker v primeru vključitve otroka v druge izobraževalne sisteme veljajo njihovi predpisi. Naši predpisi posebej ne zahtevajo, da bi morali starši, ki imajo otroka vključenega v naš sistem, osnovno šolo obvestiti o nameravanem šolanju otrok v drugi državi. Kljub temu pa je to zaradi nadzora nad osnovnošolskim izobraževanjem šoloobveznih otrok in glede na določbe 102. člena Zakona o osnovni šoli potrebno opraviti.

Glede nameravanega osnovnošolskega izobraževanja v tujini starši obvestijo šolo matičnega šolskega okoliša, torej tam, kjer imajo formalno urejen bivalni status.

Izobraževanje na domu

Če se starši odločijo, da bodo svojega otroka izobraževali na domu, morajo najkasneje do začetka šolskega leta o izobraževanju na domu pisno obvestiti osnovno šolo, na katero je otrok vpisan.  Med šolskim letom pravice do izobraževanja na domu ni možno uveljavljati.

Predpostavlja se, da bo učenec v izobraževanje na domu vključen skozi celo šolsko leto in torej ni posebej predvideno, da bi to obliko izobraževanja med šolskim letom prekinil. Starši namreč z izbiro za tovrstno obliko izobraževanja v celoti prevzemajo odgovornost za izvedbo izobraževanja svojega otroka.

Učenec, ki se izobražuje na domu, je vpisan na določeno šolo in ima status učenca ter se vodi v šolski dokumentaciji kot učenec, ki je vključen v oddelek posameznega razreda. Zakon ne predpisuje pogojev za osebe, ki otroka poučujejo na domu, niti jim v ta namen niso zagotovljena javna sredstva.

Z izobraževanjem na domu mora učenec pridobiti vsaj enakovreden izobrazbeni standard, kot ga zagotavlja program javne šole. Učenec mora s tem namenom opravljati preverjanje znanja, ki je v funkciji ocenjevanja znanja, na podlagi katerega se ugotovi doseženi standard znanja. Doseženi standard znanja preverja osnovna šola, na katero je učenec vpisan. Nabor predmetov je po posameznih vzgojno-izobraževalnih obdobjih določen z Zakonom o osnovni šoli.

Učenci ob koncu šolskega leta opravljajo preverjanje znanja pred izpitno komisijo, ki oceni njihovo znanje iz predpisanih predmetov. Za učence, ki se izobražujejo na domu, poteka ocenjevanje znanja v prvem roku v času od zaključka prvomajskih počitnic do konca drugega ocenjevalnega obdobja ter v drugem roku v desetih delovnih dneh pred začetkom novega šolskega leta. Roki so določeni s šolskim koledarjem (pravilnik in navodila ministra). Če učenec ne doseže standarda znanja za posamezni razred, ima pravico do ponovnega preverjanja znanja pred začetkom naslednjega šolskega leta. Če učenec ponovnega preverjanja znanja ne opravi uspešno, mora v naslednjem šolskem letu nadaljevati osnovnošolsko izobraževanje v javni ali zasebni šoli. Za učence, ki se izobražujejo na domu, glede napredovanja v naslednji razred veljajo enaka pravila, kot za ostale učence. Če učenec 9. razreda ponovnega preverjanja ne opravi uspešno, lahko 9. razred ponavlja ali opravlja popravni izpit.

Medletnega preverjanja oziroma ocenjevanja znanja za učence, ki se izobražujejo na domu, šolska zakonodaja ne predvideva, niti ni predvideno, da bi šola učencu posredovala učna gradiva, ki jih pripravljajo učitelji.

Učenci, ki se izobražujejo na domu, opravljajo tudi nacionalno preverjanje znanja.

Zakon ne predvideva, da bi se izobraževanje na domu izvajalo tako, da bi bil učenec občasno prisoten pri pouku oziroma bi se udeleževal dejavnosti, ki jih v skladu z letnim delovnim načrtom organizira šola. Ne glede na navedeno pa se učenec lahko udeleži tekmovanj, priprav na tekmovanja pa šola zanj ni dolžna izvajati.

Šola plavalnega tečaja za učence, ki se izobražujejo na domu, ne zagotavlja. Plavalne vsebine, s tem pa tudi plavalni tečaj, so del programa veljavnega učnega načrta, katerega izvedbo za učence, ki se izobražujejo na domu, v skladu z odločitvijo za izobraževanje na domu, poskrbijo starši.

Učenci, ki se izobražujejo na domu lahko na šoli, na katero so vpisani, opravljajo teoretični in praktični del kolesarskega izpita. Posameznih vsebin, ki se nanašajo na pripravo za kolesarski izpit, šola tem učencem ne zagotavlja. Ob koncu pouka šola učencem, ki so opravili kolesarski izpit, izda javno listino – kolesarska izkaznica.

Učenci, ki se izobražujejo na domu, imajo pravico do izposoje učbenikov iz učbeniškega sklada.

Šolska prehrana ter s tem povezana subvencija za šolsko prehrano učencem, ki se izobražujejo na domu, ne pripada.

Osnovna šola, na katero je otrok vpisan, ob koncu pouka v šolskem letu izda spričevalo, ki je javna listina. Učencem, ki se izobražujejo na domu, šola izda tudi druge listine (obvestila in potrdila), ki se nanašajo na ocenjevanje znanja in izobraževanje učenca (na primer obvestilo o dosežkih pri nacionalnem preverjanju znanja, potrdilo o šolanju).