Obremenitev okolja z elektromagnetnim sevanjem

Različne vrste elektromagnetnega sevanja (EMS) imajo lahko različne (koristne kakor tudi škodljive) biološke učinke na človeka, bodisi na ravni celic, tkiv ali celotnega telesa ter so odvisni od frekvence vira sevanja, njegove jakosti in trajanja izpostavljenosti. Ker imajo nekateri biološki učinki lahko tudi negativne posledice za zdravje, obstajajo mednarodne smernice o najvišjih dovoljenih vrednostih veličin EMS, pri katerih se ocenjuje, da je raven izpostavljenosti ljudi še sprejemljiva.

Razpoložljive znanstvene raziskave ne kažejo, da bi lahko obremenitev okolja z EMS vzročno in nedvoumno povezali s škodljivimi vplivi na zdravje. Ta ugotovitev glede vplivov na zdravje izhaja iz številnih študij, opravljenih v celotnem spektru EMS. Izpostavljenost jakostim, ki so nižje od mednarodnih smernic Mednarodne komisije za varstvo pred neionizirnimi sevanji, nima ugotovljenih škodljivih posledic za zdravje. Izpostavljenost višjim jakostim, ki bi bila lahko nevarna, pa je omejena z mednarodnimi smernicami in domačo zakonodajo.

Slovenska zakonodaja je pri varovanju prebivalstva še nekoliko strožja od mednarodnih smernic.

Viri elektromagnetnega sevanja

Uporaba virov elektromagnetnega sevanja je sestavni del našega življenja, pri čemer prednjačijo električne naprave, ki jih vsak dan uporabljamo v gospodinjstvu in prostočasnih dejavnostih. Zaradi občasne in kratkotrajne rabe te naprave nimajo pomembnega vpliva na počutje in zdravje človeka.

Pomembnejšo obremenitev lahko povzroča bližina močnejših virov sevanja, kot so visokonapetostni daljnovodi (110 kV ali več), bazne postaje mobilne telefonije ter radijski in televizijski oddajniki. Ker obremenitev elektromagnetnega sevanja z oddaljenostjo od vira sevanja strmo pada, je večina ljudi izpostavljena obremenitvam, ki so bistveno manjše od mejnih vrednosti, kot jih določajo predpisi na tem področju.

Mejne vrednosti izpostavljenosti sevanju

Mednarodna komisija za varstvo pred neionizirnimi sevanji (ICNIRP) je leta 1998 izdala smernice glede mejnih vrednosti izpostavljenosti EMS. Te smernice temeljijo na znanstveno dokazanih škodljivih vplivih EMS na človeka, ki je stalno (24 ur na dan) izpostavljen sevanju. Tako določene mejne vrednosti v smernicah so petdesetkrat nižje od vrednosti, pri katerih so bili dokazani škodljivi vplivi EMS na človeka.

Omenjene mejne vrednosti, ki jih je ICNIRP določila v prej omenjenih smernicah se uporabljajo v Republiki Sloveniji za območje II. stopnje varstva pred sevanjem, za območje I. stopnje varstva pred sevanjem pa so mejne vrednosti v Republiki Sloveniji še desetkrat nižje.

Stopnjo varstva pred sevanji smo določili glede na občutljivost posameznega naravnega ali življenjskega območja, zato so za območje I. stopnje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanji in kjer se hkrati pričakuje daljša prisotnost prebivalstva, določene mejne vrednosti kar desetkrat nižje od mejnih vrednosti območja II. stopnje varstva pred sevanji, kjer se dovoljujejo posegi v okolje, ki so zaradi sevanja bolj moteči. 

Območje I. stopnje varstva pred sevanjem zajema območje stanovanj, bolnišnic, turističnih objektov, vzgojno-izobraževalnih ustanov ter igrišč in javnih parkov.

Območje II. stopnje varstva pred sevanjem zajema industrijska in obrtna območja ter tudi območja, ki so v območju I. stopnje varstva pred sevanjem namenjena cestnemu ali železniškemu prometu.

Ustreznost obratovanja virov EMS nadziramo prek pooblaščenih izvajalcev monitoringa s prvimi meritvami ob prvem zagonu ali rekonstrukciji vira sevanja ter pozneje s periodičnimi meritvami vsako tretje leto za visokofrekvenčni vir sevanja (nad 10 kHz) oziroma vsako peto leto za nizkofrekvenčni vir sevanja.