Skoči do osrednje vsebine

Med pomembnejše vsebine v okviru obvladovanja tveganj nesreč spada ocenjevanje tveganj nesreč. Z ocenami tveganja nesreč ocenjujemo, kakšno je tveganje posamezne nesreče z vidika njihovih posledic (vplivov) in pogostosti oziroma verjetnosti njihovega pojavljanja.

Izvorna obveznost oziroma podlaga za izdelovanje teh ocen izhaja iz 6. člena Mehanizma Unije na področju civilne zaščite.

Državni koordinacijski organ za področje ocenjevanja tveganj nesreč je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Priprava ocen tveganja posameznih nesreč je v pristojnosti posameznih nosilcev (ministrstev), priprava skupne (državne) ocene tveganj nesreč pa je v pristojnosti Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Ta obdobno pripravlja tudi poročila v zvezi s predmetno vsebino, ki jih po sprejetju na Vladi Republike Slovenije posreduje Evropski komisiji.

Priprava ocen tveganj nesreč

V Republiki Sloveniji smo doslej izdelali ocene tveganj za 15 posameznih nesreč, in sicer v obdobju med letoma 2015 in 2024. Pripravili so jih posamezni nosilci (ministrstva), ki jih z Uredbo o izvajanju Sklepa o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite določa Vlada Republike Slovenije. V tem obdobju so bile pripravljene tudi štiri verzije skupne (državne) ocene tveganj nesreč.

Z uredbo je predpisana tudi vsebina teh ocen, ki je načeloma enotna za vse nesreče. Vsebina v znatni meri izhaja is smernic Evropske komisije iz leta 2010, ki urejajo ocenjevanje tveganj nesreč. Najpomembnejša vsebina teh ocen so scenariji nesreč, analiza scenarijev nesreč (ocena posledic nesreč prek določenih vplivov), vrednotenje rezultatov analiz scenarijev nesreč za vse nesreče z enotnimi merili tveganja nesreč in prikaz rezultatov v matrikah tveganj nesreč.

Pripravljamo tudi skupno (državno) oceno tveganj nesreč, v kateri strnjeno povzemamo izsledke ocen tveganja posameznih nesreč in primerjamo njihove vplive (posledice) in pogostost oziroma verjetnost njihovega pojavljanja ob upoštevanju enotnih meril tveganja nesreč. Zadnja takšna ocena je bila pripravljena konec leta 2023.

Iz dosedanjih ugotovitev izhaja, da največje tveganje v Republiki Sloveniji pomenijo poplave in epidemija ali pandemija nalezljive bolezni pri ljudeh, sledijo pa potres, letalska nesreča, terorizem, žled in jedrska nesreča.

Ocene tveganja posameznih nesreč

Terorizem (nosilec: ministrstvo, pristojno za notranje zadeve), ocena ima stopno tajnosti interno, ogled je mogoč na sedežu nosilca.

Državna ocena tveganj nesreč

Uporaba ocen tveganj nesreč

Ocene tveganj nesreč so lahko podlaga za številne aktivnosti na več področjih, predvsem pa pri:

  • načrtovanju aktivnosti in ukrepov za preventivo in pripravljenosti;
  • izvajanju ustreznih ukrepov za preventivo in pripravljenost;
  • nadaljnjem dopolnjevanju ocen tveganj nesreč;
  • pripravi ocen zmožnosti obvladovanja tveganj nesreč;
  • določanju stopnje sprejemljivosti tveganj nesreč;
  • razvoju finančnih strategij in podlag pri ukrepih za preventivo in pripravljenost;
  • določitvi prednostnih naložb na področju preventive in pripravljenosti;
  • načrtovanju javnih naložb na področju preventive in pripravljenosti;
  • prostorskem načrtovanju;
  • ugotavljanju ogroženosti kritične infrastrukture;
  • pripravi ocen ogroženosti in načrtov zaščite in reševanja ob nesreči;
  • ugotavljanju vrzeli v silah in sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč ter pri načrtovanju popolnitve in dopolnjevanja sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč;
  • pripravi scenarijev nesreč za potrebe oblikovanja ciljev Unije za odpornost na nesreče na področju civilne zaščite.

Povezane teme

  • Jedrske in radiološke nesreče

    Jedrske ali radiološke nesreče se lahko zgodijo v jedrskih in sevalnih objektih, pri uporabi virov ionizirajočega sevanja, pri prevozih radioaktivnih snovi, zaradi najdenih virov v odpadnih kovinah in drugje, zaradi terorističnih dejanj ali pa zaradi padca satelita z radioaktivno snovjo.