Komunalna odpadna voda

Komunalna odpadna voda je tista odpadna voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki:

• nastaja v objektih v javni rabi ali pri drugih dejavnostih, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu,
• nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi in sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan, njena letna količina ne presega 4.000 m3, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno od onesnaževal letna količina ne presega predpisanih mejnih vrednosti letnih količin onesnaževal,
• nastaja kot industrijska odpadna voda, za katero iz posebnega predpisa, ki posamezna vprašanja emisije snovi in toplote pri odvajanju tovrstne odpadne vode ureja drugače, izhaja, da se za te industrijske odpadne vode ne uporablja ali
• nastaja kot industrijska odpadna voda v napravi, za katero iz posebnega predpisa, ki posamezna vprašanja emisije snovi in toplote pri odvajanju industrijske odpadne vode iz tovrstne naprave ureja drugače, izhaja, da se za industrijske odpadne vode iz te naprave ne uporablja.

Aglomeracija

Aglomeracija je območje poselitve, kjer sta poseljenost ali izvajanje gospodarske ali druge dejavnosti zgoščena tako, da je mogoče zbiranje komunalne odpadne vode v kanalizaciji in njeno odvajanje po kanalizaciji v komunalno čistilno napravo ali na končno mesto izpusta.

Populacijski ekvivalent

Populacijski ekvivalent (PE) je enota za obremenjevanje vode, izražena z biokemijsko potrebo po kisiku BPK5. BPK5 je merilo za količino kisika, ki ga potrebujejo aerobni mikroorganizmi za razkrajanje organske snovi v vzorcu vode v petih dnevih v temi pri temperaturi 20°C. 1 PE znaša 60 g BPK₅ na dan in predstavlja obremenitev, ki jo povzroči ena oseba. V praksi torej poenostavljeno ocenjujemo, da en prebivalec predstavlja obremenitev en PE.

Opremljanje aglomeracije z javno kanalizacijo

Javna kanalizacija je skladno s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, opredeljena kot kanalizacija, skupaj s čistilno napravo, ki zaključuje to kanalizacijo, ki je kot javna infrastruktura lokalnega pomena namenjena izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (javna služba). Iz navedenega sledi, da javno kanalizacijo zagotovi občina.

Individualne ureditve za posamezen objekt

Način opravljanja javne službe, v tem okviru pa tudi vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina lokalne skupnosti ter del javne lastnine, ki je javno dobro, in varstvo, ki ga uživa, se skladno z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, določi s predpisi občin. Glede na navedeno je določitev javne ali privatne infrastrukture oziroma razmejitev med javno in privatno infrastrukturo, v izvirni pristojnosti občine. S tem je podana tudi razmejitev med zavezanci za zagotovitev posamezne vrste infrastrukture. Javno kanalizacijo, ki je javna infrastruktura lokalnega pomena, zagotovi občina, individualno ureditev za posamezen objekt pa zagotovi investitor oziroma lastnik objekta.

Ureditev za posamezen objekt izven meja aglomeracij je dolžan zagotoviti lastnik objekta.

Prve meritve pri mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE

Prve meritve odpadne vode je treba zagotoviti za vsako  malo komunalno čistilno napravo, katere zmogljivost je manj kot 50 PE, ne glede na vrsto oziroma tip čistilne naprave. Prve meritve zagotovi lastnik oziroma upravljavec naprave do 50 PE, ki izvajalcu javne službe predloži poročilo o prvih meritvah na predpisanem obrazcu in skladno z navodili. Meritve pa izvede oseba, ki je vpisana v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa.

Prevzem blata iz male komunalne čistilne naprave do 50 PE, obstoječih pretočnih greznic ter prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic

Prevzem in obdelava blata iz male komunalne čistilne naprave do 50 PE ter prevzem in čiščenje komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice sta obvezni storitvi javne službe, prav tako prevzem in obdelava blata iz obstoječe pretočne greznice. Navedene storitve torej lahko opravlja le izvajalec javne službe na območju, kjer nastaja komunalna odpadna voda oziroma kjer se odpadna voda čisti v mali komunalni čistilni napravi do 50 PE, v obstoječi pretočni greznici ali zbira v obstoječi nepretočni greznici. Izjema so kmetijska gospodarstva, kjer se blato iz obstoječe pretočne greznice  lahko uporablja kot gnojilo v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.

Uporaba blata oziroma komunalne odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave ali greznic kot gnojilo v kmetijstvu

Blato iz male komunalne čistilne naprave do 50 PE ali obstoječe pretočne greznice ali komunalno odpadno vodo iz nepretočne greznice se lahko uporablja kot gnojilo v kmetijstvu, če nastaja na kmetijskem gospodarstvu in so izpolnjene zahteve iz predpisa, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu. Blato oziroma komunalna odpadna voda se mora zmešati z gnojevko oziroma gnojnico ter skladiščiti najmanj šest mesecev pred uporabo kot gnojilo v kmetijstvu. Lastnik male komunalne čistilne naprave do 50 PE, ali obstoječe pretočne greznice ali nepretočne greznice oziroma lastnik objekta, v katerem nastaja komunalna odpadna voda, mora izvajalcu javne službe predložiti pisno izjavo, da so izpolnjene zahteve iz predpisa, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu. V izjavi morajo biti navedeni datumi in količine odstranjenega blata oziroma komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice ter datumi in količine njunega mešanja z gnojnico ali gnojevko. Podpisnik izjave s svojim podpisom tudi potrjuje, da z blatom ravna v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu. Opozoriti pa velja, da gre v opisanem primeru za mešanje blata oziroma komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice z gnojevko oziroma gnojnico na istem kmetijskem gospodarstvu, torej na kmetijskem gospodarstvu, kjer je komunalna odpadna voda tudi nastala. Prevzem blata ali komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice s strani osebe, ki ni izvajalec javne službe (na primer sosednjega kmetijskega gospodarstva), in njuno mešanje z gnojevko oziroma gnojnico drugega (sosednjega) kmetijskega gospodarstva, ni v skladu s predpisi.

Pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za komunalne ali skupne čistilne naprave

Okoljevarstveno dovoljenje za emisije snovi v vode potrebujejo:

• vse komunalne čistilne naprave s projektirano zmogljivostjo enako ali večjo od 2.000 populacijskih ekvivalentov (PE) in
• male komunalne čistilne naprave s projektirano zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE in manjšo od 2.000 PE v primeru izpolnjevanja naslednjih pogojev:

• • odvajanje posredno v podzemno vodo (ponikanje),
  • odvajanje na vodovarstvenem območju ali
  • odvajanje na vplivnem območju kopalnih voda.

Za vse ostale male komunalne čistilne naprave s projektirano zmogljivostjo večjo od 50 PE in manjšo od 2.000 PE okoljevarstvenega dovoljenja ni treba pridobiti, če je iz strokovne ocene iz Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo razvidno, da je naprava skladna s predpisi.

Zahteve in obveznosti veljavne nacionalne in evropske zakonodaje

Z namenom varstva okolja pred onesnaževanjem s komunalno odpadno vodo je v letu 1991 stopila v veljavo Direktiva Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS). Cilj je varstvo voda pred škodljivimi vplivi odvajanja komunalne odpadne vode iz aglomeracij in biološko razgradljive industrijske odpadne vode iz kmetijsko-živilskega sektorja.

S primarnim ciljem varstva okolja ta evropska zakonodaja določa, da je treba aglomeracije opremiti z ustrezno infrastrukturo za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode ter zagotoviti ustrezno čiščenje komunalne odpadne vode pred njenim izpustom v okolje.

Hkrati izvajanje predpisanih ukrepov predstavlja enega izmed ključnimi izzivi s finančnega in načrtovalskega vidika, saj je njihova izvedba povezana z velikimi naložbami v infrastrukturo za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda.

V Sloveniji s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenju komunalne odpadne vode, urejamo:

• emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav,
• emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
• vsebino operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode,
• obvezno občinsko gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in
• posebne zahteve v zvezi obratovanjem malih komunalnih čistilnih naprav.

Varstvo okolja pred onesnaževanjem zaradi emisij komunalne in padavinske odpadne vode v Sloveniji zagotavljajo občine, lokalne skupnosti v obliki obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Predpis, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode določa vrste nalog, ki se izvajajo v okviru javne službe, oskrbovalne standarde ter tehnične, vzdrževalne, organizacijske in druge ukrepe oziroma normative za izvajanje javne službe. Izvajanje javne službe občine podrobneje urejajo v občinskih predpisih (odlokih).

Za vprašanja, ki se nanašajo na emisijo snovi pri odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode in niso posebej urejena s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, se uporablja predpis, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

Roki na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode

Ključni roki, ki so določeni z evropsko in slovensko zakonodajo na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, so:

• zagotavljanje javne kanalizacije za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode aglomeracij s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, in iz aglomeracij s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE, kjer se komunalna odpadna voda že odvaja v javno kanalizacijsko omrežje, skladno z zahtevami Direktive o čiščenju komunalne odpadne vode, pri čemer je končni rok za zagotovitev vseh zahtev potekel 31. decembra 2015 oziroma 22. avgusta 2016 (vmesna roka 2008 in 2010),
• zagotavljanje javne kanalizacije za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz aglomeracij s skupno obremenitvijo manjšo od 2.000 PE, kjer se komunalna odpadna voda še ne odvaja v javno kanalizacijsko omrežje, pri čemer je končni rok za zagotovitev vseh zahtev 31. decembra 2027 (vmesni rok 31. decembra 2025),
• zagotavljanje individualnih ureditev za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz objektov na območju izven meja aglomeracij, pri čemer so za obstoječe objekte določeni prehodni roki za prilagoditev predpisanim zahtevam (ob prvi rekonstrukciji objekta oz. do 31. decembra 2025),
• poročanje o izvajanju predpisanih zahtev javnosti in Evropski komisiji, in sicer o stanju pri izvajanju predpisanih zahtev in o rezultatih monitoringa izpustov in stanja voda, v katere se odpadne vode izpuščajo, ter o operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode,
• izvajanje obveznih nalog občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in poročanje o izvajanju javne službe v informacijski sistem ministrstva.

Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode

Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se nanaša na celotno območje Republike Slovenije in je med ključnimi dokumenti za doseganje ciljev na področju varstva voda pred onesnaženjem z odvajanjem komunalne odpadne vode.

Javna služba odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode

Odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode je obvezna gospodarska javna služba v pristojnosti občin oziroma lokalnih skupnosti. Navedeno pomeni, da so za organizacijo izvajanja javne službe kot tudi za investicije v izgradnjo oziroma zagotavljanje javne infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode zadolžene občine.

V skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe, občine izberejo izvajalca javne službe. Izvajanje javne službe občine podrobneje uredijo v svojih predpisih (odlokih).

Vrste nalog, ki se izvajajo v okviru javne službe in oskrbovalne standarde, tehnične, vzdrževalne, organizacijske ter druge ukrepe in normative za izvajanje javne službe pa določimo s predpisi na ravni države.

Obvezne storitve javne službe za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, so:

• prevzem celotne količine komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic pri uporabniku javne službe in njeno čiščenje oziroma dodatna obdelava v skladu z zahtevami v komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic,
• prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku javne službe ter njegova obdelava na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata (najmanj enkrat na tri leta), in
• pregled malih komunalnih čistilnih naprav do 50 PE.

Obvezne storitve javne službe za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo, so:

• odvajanje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje,
• čiščenje komunalne odpadne vode oziroma njena dodatna obdelava v skladu z zahtevami predpisa, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode,
• odvajanje padavinske odpadne vode, za katero se zagotavlja odvajanje in čiščenje v okviru nalog javne službe,
• čiščenje padavinske odpadne vode in
• obdelava blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata.

Spremljanje izvajanja javne službe na področju odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode

Za spremljanje izvajanja javne službe ter spremljanje doseganja oskrbovalnih standardov smo vzpostavili informacijski sistem javnih služb varstva okolja - IJSVO. Za področje odpadne vode v IJSVO od občin ter izvajalcev javne službe zbiramo:

• poročila izvajalcev javne službe o izvajanju javne službe.
• poročila občin o doseženih oskrbovalnih standardih,
• podatke o cenah storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ter elaborate cen, ter
• programe izvajanja javne službe.

V IJSVO na podlagi podatkov občin in izvajalcev javne službe vodimo tudi:

• evidenco izvajalcev javne službe po posameznih občinah ter oblikah izvajanja javne službe, ter
• podatke o objektih in napravah, namenjenih za izvajanje javne službe.

Občine morajo ministrstvu vsako leto najpozneje do 31. marca posredovati podatke o doseženih oskrbovalnih standardih za preteklo koledarsko leto.

Izvajalci javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode posredujejo ministrstvu vsako leto najpozneje do 31. marca tekočega leta poročilo o izvajanju javne službe za preteklo koledarsko leto.

Občine in izvajalci javne službe predložijo poročila v elektronski obliki v skladu z navodili za poročanje, ki so dostopna tudi v IJSVO. Predpisane podatke in poročila oddajo neposredno v IJSVO. Za dostop do aplikacije je potrebno uporabniško ime in geslo, ki ga občinam in registriranim izvajalcem javnih služb dodelimo na ministrstvu. Register izvajalcev javne službe pa je javno dostopen.