Kaj so omejevalni ukrepi?

Omejevalni ukrepi oziroma sankcije so ukrepi, s katerimi želi mednarodna skupnost od določenih držav ali drugih subjektov (entitet, oseb), ki ogrožajo mednarodni mir in varnost, brez uporabe sile doseči spremembo njihovega ravnanja tako, da to ne bo več ogrožalo mednarodnega miru in varnosti. Po Zakonu o omejevalnih ukrepih, ki jih Republika Slovenija uvede ali izvaja v skladu s pravnimi akti in odločitvami, sprejetimi v okviru mednarodnih organizacij (ZOUPAMO), ki v Sloveniji sistemsko ureja področje omejevalnih ukrepov, so omejevalni ukrepi omejitve oziroma obveznosti v razmerju do držav, ozemeljskih entitet, gibanj, mednarodnih organizacij in oseb. Njihov namen je vzpostavitev ali ohranitev mednarodnega miru in varnosti, zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razvoj oziroma utrjevanje demokracije in pravne države ter doseganje drugih ciljev, usklajenih z mednarodnim pravom in pravom EU.

Omejevalne ukrepe sprejemajo Varnostni svet Organizacije združenih narodov (OZN), Evropska unija (EU) in države. Varnostni svet OZN v skladu z Ustanovno listino OZN sprejema omejevalne ukrepe z resolucijami, ki zavezujejo vse države članice OZN. V EU se izvajajo sankcije OZN, hkrati pa EU tudi samostojno sprejema omejevalne ukrepe, kar stori s sprejemom ustreznih sklepov in uredb, ki jih morajo države članice upoštevati v svojem pravnem redu. Slovenija lahko v skladu z ZOUPAMO sprejema tudi nacionalne omejevalne ukrepe. Take ukrepe sprejme vlada z uredbo.

Katere vrste omejevalnih ukrepov poznamo?

Najpogosteje se uporabljajo finančni ukrepi, ki vključujejo zamrznitev sredstev na računih ali prepoved razpolaganja s premoženjem nasploh, pogoste so tudi omejitve izvoza, uvoza orožja in tako imenovane potovalne omejitve, na primer prepoved vstopa določenih oseb v državo in tranzit čez njeno ozemlje. V preteklosti so bile pogostejše splošne sankcije zoper države, v sodobnejšem času pa so v ospredju ciljno usmerjene sankcije proti določenim subjektom (angleško targeted sanctions oziroma smart sanctions), ki so primernejše za doseganje zaželenih ciljev.

Zoper koga se uvedejo omejevalni ukrepi?

Omejevalni ukrepi se lahko izvajajo zoper države, mednarodne organizacije, druge entitete, pravne in fizične osebe (na primer podjetja, voditelje držav, visoke državne uradnike in druge). Tiste, zoper katere veljajo sankcije, so naštete na sankcijskih seznamih, ti pa so del pravnih aktov, ki uvajajo sankcije.

Slovenska ureditev

Izvajanje omejevalnih ukrepov je v Sloveniji urejeno v ZOUPAMO, ki vsebuje naslednje temeljne določbe o izvajanju:

Sankcijski seznami

V skladu z resolucijami Varnostnega sveta OZN in zaradi večje učinkovitosti izvajanja omejevalnih ukrepov proti osebam na sankcijskih seznamih ZOUPAMO v četrtem odstavku 3. člena določa, da se, kadar Varnostni svet OZN doda nove osebe na seznam oseb, zoper katere v skladu z uredbami EU velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov, te uredbe EU za te nove osebe uporabljajo že z dnem objave dopolnitve seznama na spletni strani Varnostnega sveta OZN, in sicer do uveljavitve ustrezne dopolnitve prilog k uredbam EU.

V skladu z navedenim členom mora Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) omenjeni naslov spletne strani Varnostnega sveta OZN objaviti na spletu.

Organi javne uprave in druge osebe javnega prava ter nosilci javnih pooblastil v skladu z zakonodajo na svojem področju zagotovijo izvedbo prepovedi in omejitev na podlagi sankcijskih seznamov.

Pristojni organi za odločanje o vlogah na podlagi pravnih aktov o omejevalnih ukrepih

Pravni akti EU pri posameznih omejevalnih ukrepih določajo tudi možne izjeme, o katerih odločajo nacionalni pristojni organi. O teh vlogah po 8. členu ZOUPAMO odločajo ministrstvo ali ministrstva, pristojna za področje, na katero se nanašajo omejevalni ukrepi, v zvezi s katerimi so bile vloge vložene. Ne glede na to pa o takih vlogah odloča:

• ministrstvo, pristojno za finance, če se vloga nanaša na finančne omejevalne ukrepe;
• ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, če se vloga nanaša na ukrepe za omejevanje trgovine;
• ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, če se vloga nanaša na ukrepe omejevanja potovanj ali razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč;
• ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, če se vloga nanaša na civilno orožje ali opremo, ki bi se lahko uporabila za notranjo represijo;
• ministrstvo, pristojno za obrambo, če se vloga nanaša na vojaško orožje in opremo ter druge obrambne proizvode;
• urad, pristojen za informacijsko varnost, če se vloga nanaša na incidente informacijske varnosti in kibernetske napade.

Področja, na katerih so navedeni organi pristojni za odločanje o vlogah so prav tako opredeljena v 8. členu.

Nadzor nad izvajanjem omejevalnih ukrepov

Nadzor nad nadzorovanimi subjekti v skladu z 10. členom ZOUPAMO opravljajo institucije, ki so v skladu s predpisi pristojne za nadzor na področju, na katero se nanašajo omejevalni ukrepi, če neposredno veljavni pravni akti EU ne določajo drugega nadzornega organa. Ne glede na navedeno so za nadzor pristojne naslednje institucije:

• Banka Slovenije, Agencija za trg vrednostnih papirjev in Agencija za zavarovalni nadzor za nadzor nad izvajanjem finančnih omejevalnih ukrepov;
• Finančna uprava Republike Slovenije za nadzor nad vnosom, iznosom, tranzitom in prenosom blaga v skladu s carinskimi predpisi ter predpisi, s katerimi so določeni omejevalni ukrepi;
• policija za nadzor nad izvajanjem omejevalnih ukrepov omejevanja potovanj;
• Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve za nadzor nad izvajanjem omejevalnih ukrepov v zvezi s civilnim orožjem;
• Inšpektorat Republike Slovenije za obrambo za nadzor nad izvajanjem omejevalnih ukrepov v zvezi z vojaškim orožjem.

Sankcije za kršitve omejevalnih ukrepov

Globe za kršitve predpisov EU in nacionalnih predpisov o omejevalnih ukrepih so določene v 10.a členu ZOUPAMO, in sicer od 200 do 500.000 evrov za pravne osebe, od 200 do 150.000 za samostojne podjetnike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, od 40 do 10.000 evrov za odgovorne osebe v navedenih osebah, ter od 40 do 5.000 evrov za posameznike.

Kršitev omejevalnih ukrepov je tudi kaznivo dejanje v skladu s 374.a členom Kazenskega zakonika, za katerega so v skladu s 25. členom Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja lahko odgovorne tudi pravne osebe.

Koordinacija

Za enotnejše izvajanje omejevalnih ukrepov in usklajevanje med posameznimi organi skrbi stalna usklajevalna (koordinacijska) skupina, ki jo vodi predstavnik ministrstva za zunanje in evropske zadeve. Ta skupina med drugim lahko daje mnenja pristojnim ministrstvom pri odločanju o vlogah oseb na podlagi uredb, prav tako lahko poda mnenje vladi pri sprejemanju nacionalnih sankcij.

Vlada lahko v skladu z ZOUPAMO s podzakonskimi predpisi po potrebi uredi še druge podrobnosti glede izvajanja omejevalnih ukrepov, na primer dodatne pristojne organe na podlagi 8. in 10. člena ZOUPAMO ali dodatne prekrškovne sankcije.

Pregled seznamov oseb na sankcijskih seznamih

Seznami oseb, zoper katere po navedenih pravnih aktih veljajo omejevalni ukrepi, so v zgoraj navedenih predpisih. Za hitrejši pregled finančnih sankcij, ki veljajo v EU, priporočamo sproti posodobljen seznam oseb, zoper katere veljajo finančne sankcije (v angleščini). Za pregled sankcij OZN priporočamo sproti posodobljene sezname OZN (v angleščini).

Sprostitev in odmrznitev ter umik s sankcijskega seznama

V nadaljevanju so opisane osnove postopkov sprostitve, odmrznitve in umika s sankcijskega seznama.

Sprostitev

Oseba, katere sredstva so zamrznjena, lahko pri pristojnih organih na podlagi ZOUPAMO zaprosi za sprostitev zamrznjenih sredstev. V tem primeru se določena sredstva z računa sprostijo za potrebe, ki so v skladu s sankcijskimi predpisi dopustne, na primer zaradi plačila živil, zdravstvenih storitev in podobno. O vlogi odloča pristojno ministrstvo, ki je podrobneje navedeno v slovenski implementacijski uredbi, če ne, pa se uporablja neposredno 8. člen ZOUPAMO.

Odmrznitev

Odmrznitev se zgodi, ko se ukinejo omejevalni ukrepi proti določeni osebi, ki ima zamrznjena sredstva. V praksi to pomeni, da ustrezna pravna podlaga za omejevalne ukrepe na določenem področju nasploh ali zoper konkretno osebo preneha veljati.

Slovenske uredbe, ki izvajajo akte OZN ali EU, prenehajo veljati samodejno, ko prenehajo veljati akti navedenih dveh mednarodnih organizacij.

Umik s seznama

Če se ugotovi, da so osebe, skupine ali subjekti neupravičeno uvrščeni na sankcijske sezname EU, OZN ali Slovenije, lahko te osebe zaprosijo, da se jih umakne s seznamov.

Postopki v EU in OZN v zvezi s terorizmom

Države članice EU so, v zvezi s Skupnim stališčem 2001/931/SZVP in uredbo 2580/2001/ES, sprejele posebne smernice za ukrepe, povezane s terorističnim seznamom EU na podlagi navedenih aktov, vključno z umikom z njega. Več pojasnil o postopku v slovenščini je dostopnih na strani Sveta EU.

Predlogi za umik s seznama v prilogi k uredbi 881/2002/ES, s katero se izvaja resolucija 1267 (1999), se lahko predložijo Evropski komisiji po postopku iz uredbe 881/2002/ES. Prav tako se lahko predlogi za umik v skladu z resolucijo 1267 (1999) predložijo varuhu pravic v skladu s postopkom na spletni strani Varnostnega sveta OZN (v angleščini).

Postopki v EU in OZN v zvezi z omejevalnimi ukrepi zoper tretje države

Postopek se razlikuje glede na to, ali gre za avtonomne ukrepe EU ali tiste, ki jih je sprejel Varnostni svet OZN. Vloge za umik s seznamov, povezanih z avtonomnimi omejevalnimi ukrepi EU, se predložijo Generalnemu sekretariatu Sveta EU.

Osebe in subjekti, uvrščeni na seznam, imajo tudi možnost, da pravne akte EU o uvrstitvi na seznam izpodbijajo pred Sodiščem EU.

Predlogi za umik s seznamov, povezanih z omejevalnimi ukrepi na podlagi resolucij Varnostnega sveta OZN, se lahko vložijo neposredno pri ustreznem sankcijskem odboru Varnostnega sveta OZN, prek kontaktne točke Varnostnega sveta OZN, ali prek MZEZ. Več informacij o postopku pred kontaktno točko Varnostnega sveta OZN je dostopnih na spletni strani Varnostnega sveta OZN (v angleščini).

Postopki v Sloveniji

Podobno kot pri postopkih v EU oseba tudi v primeru slovenskega sankcijskega seznama lahko predlaga umik s seznama. V tem primeru vlogo vloži na MZEZ na spodnji naslov: