Študijsko leto ima najmanj 34 tednov organiziranega izobraževalnega dela, ki vsebuje:

• predavanja in vaje,
• praktično izobraževanje,
• strokovne ekskurzije. 

Na teden je lahko predavanj in vaj najmanj 20 in največ 40 ur.

Ocenjevanje znanja 

Študentovo delo se ocenjuje z izpiti, seminarskimi nalogami, vajami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi nalogami, nastopi ali kako drugače, če je tako določeno s študijskim programom. Pripraviti mora tudi poročilo o praktičnem izobraževanju. Lestvica ocen sega od 1 do 10, pri čemer je 10 najvišja ocena, 6 pa najnižja še pozitivna. Diplomski izpit je sestavljen iz diplomske naloge in ustnega zagovora. Ko študent opravi vse obveznosti, dobi diplomo, ki je javna listina. Z diplomo diplomant pridobi naziv strokovne izobrazbe.

Praktično izobraževanje

Pri praktičnem izobraževanju sklenejo študent, šola in delodajalec tripartitno pogodbo o praktičnem izobraževanju, v kateri se določijo študentove pravice in odgovornosti ter naloge in odgovornosti šole in delodajalca. Podrobne pogoje za prostor, opremo in mentorje, ki jih mora izpolniti delodajalec, določi pristojna zbornica.

Študenti višjih šol

Študenti imajo ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do zdravstvenega zavarovanja ter drugih ugodnosti in pravic (npr.: prehrana, prevozi, štipendiranje…) v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju ali prijavljeni kot iskalci zaposlitve na zavodih za zaposlovanje. 
 
Pravice in ugodnosti iz statusa lahko uveljavljajo največ tri leta. 

Študenti lahko na šolah organizirajo študentski svet, ki mora biti sestavljen iz študentov prvega in drugega letnika tako, da so v njem zastopani redni kakor tudi izredni študentje. Študentski svet obravnava in daje pristojnim organom mnenje o vseh zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov, mnenje o kandidatu za direktorja oziroma ravnatelja in o kandidatih za vnovično imenovanje v naziv predavatelja višje šole, ter sprejema in izvaja program interesnih dejavnosti študentov v sodelovanju s skupnostjo študentov. 
 
Študentski sveti se lahko povežejo v skupnost študentov, ki je reprezentativen organ študentov na ravni države. 
 
Obvezno članstvo študentov je tudi v organih šole (svetih šole, strateških svetih, komisijah za spremljanje in ugotavljanje kakovosti ipd.) ter drugih (komisija za akreditacijo višješolskih študijskih programov pri strokovnem svetu).

Strokovni delavci

Strokovni delavci v višjih strokovnih šolah so predavatelji, inštruktorji in knjižničarji, strokovni sodelavci pa laboranti. Izobrazbo, ki jo morajo imeti, predpiše minister s pravilnikom.

• Predavatelj mora biti imenovan v naziv, imeti mora ustrezno univerzitetno izobrazbo, pedagoško-andragoško izobrazbo, tri leta ustreznih delovnih izkušenj in vidne dosežke na svojem strokovnem področju.
• Inštruktor mora imeti ustrezno visokošolsko izobrazbo in pedagoško-andragoško izobrazbo.
• Knjižničar mora imeti ustrezno visokošolsko izobrazbo in pedagoško-andragoško izobrazbo.
• Laborant mora imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo.