Organiziranost lovstva
Lovske organizacije
Lovstvo je dejavnost, ki je neločljivo povezana z divjadjo, z njo se ukvarjajo lovske organizacije:
Lovske družine: društva, ki so registrirana za dejavnost lovstva in delujejo v javnem interesu. Vanje je včlanjenih več kot 20.000 lovcev.
Upravljavci lovišč s posebnim namenom, ki so ustanovljena v najbolj značilnih življenjskih okoljih posameznih vrst divjadi:
- Javni zavod Triglavski narodni park, ki upravlja z loviščem s posebnim namenom Triglav Bled,
- Javni gospodarski zavod Protokolarne storitve Republike Slovenije, ki upravlja z loviščem s posebnim namenom Brdo pri Kranju,
- Zavod za gozdove Slovenije, ki upravlja z lovišči s posebnim namenom Kozorog Kamnik, Pohorje, Fazan Beltinci, Kompas Peskovci, Prodi Razor, Jelen, Medved, Snežnik Kočevska Reka, Žitna Gora in Ljubljanski vrh.
Upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom se zaradi trajnostnega gospodarjenja z divjadjo združujejo v območna združenja upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom.
Lovišča in dovoljenje za lov
Lovišče je prostorsko zaokrožena zemljiška in vodna površina, ki ne sme biti manjša od 2000 hektarjev lovne površine, ter omogoča razporeditev in izvajanje načrtovanih ukrepov in nalog pri upravljanju z divjadjo. Lovišče ustanovi Vlada Republike Slovenije na predlog ministrstva, strokovne podlage pa izdela Zavod za gozdove Slovenije.
Pravico do lova ima vsak državljan Republike Slovenije ali tuji državljan s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji, ki ima opravljen lovski izpit in veljavno lovsko izkaznico ali je zaposlen v lovišču s posebnim namenom. Tuji državljani, ki nimajo stalnega bivališča v Republiki Sloveniji, lahko lovijo kot lovski gosti, ki pravico do lova pridobijo pri upravljavcu lovišča.
K lovskemu izpitu lahko pristopijo lovski pripravniki, ki so pod vodstvom mentorja v lovišču ali lovišču s posebnim namenom opravili pripravniško dobo v trajanju najmanj enega leta ter obiskovali tečaj usposabljanja.
Lovski izpit obsega praktični in teoretični del. Pogoj za opravljanje teoretičnega dela, ki se opravlja pri Lovski zvezi Slovenije, je uspešno opravljen praktični del izpita. Če kandidat lovskega izpita prvič ne opravi, ga lahko ponavlja še dvakrat, vendar mora med posameznim opravljanjem izpita preteči najmanj šest mesecev. S spričevalom o uspešno opravljenem lovskem izpitu kandidat pridobi lovsko izkaznico.
Lovsko-čuvajska služba in imenovanje lovskih čuvajev
Upravljavec lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom je dolžan zagotoviti nadzor na celotni površini lovišča z organiziranjem lovsko-čuvajske službe, ki jo opravljajo lovski čuvaji.
V lovišču mora imeti upravljavec najmanj enega lovskega čuvaja na 2000 ha lovne površine. V lovišču s posebnim namenom mora imeti upravljavec v vsakem revirju najmanj enega lovskega čuvaja, ki mora biti zaposlen pri upravljavcu lovišča s posebnim namenom.
Imenovanje lovskih čuvajev
Naziv storitve | Institucija |
---|---|
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |
Zakonodaja
- Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1)
- Uredba o določitvi divjadi in lovnih dob
- Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah
- Odlok o loviščih v Republiki Sloveniji in njihovih mejah
- Uredba o ustanovitvi lovišč s posebnim namenom v Republiki Sloveniji
- Uredba o ustanovitvi lovišča s posebnim namenom Brdo pri Kranju
- Pravilnik o pogojih za opravljanje lovskega izpita in obliki dokazila o opravljenem lovskem izpitu
- Pravilnik o lovski izkaznici
- Pravilnik o organizaciji lovsko-čuvajske službe, o vsebini in pogojih za opravljanje izpita za lovskega čuvaja ter obliki izkaznice in službenega znaka