Skoči do osrednje vsebine

Ozonu škodljive snovi in fluorirani toplogredni plini

Ozonu škodljive snovi in določeni fluorirani toplogredni plini se uporabljajo v različnih napravah kot hladilna, gasilna in penilna sredstva ter izolacijski plin. Posledice emisij v zrak imajo velik vpliv na živa bitja in podnebne spremembe, zato je njihova uporaba urejena z mednarodnimi sporazumi in evropskimi uredbami, ki neposredno veljajo v vseh državah Unije, ter nacionalnimi uredbami.

Ozonu škodljive snovi

Ozonu škodljive snovi so plini, ki škodujejo stratosferskemu sloju ozona, to je ozonski plašč. Uporaba ozonu škodljivih snovi je prepovedana z nekaj izjemami. Najdemo jih lahko še v kakšni starejši opremi, ki lahko obratuje ob koncu življenjske dobe ob rednem preverjanju uhajanja, ne sme pa se več servisirati oziroma popravljati s poseganjem v krogotok hladilnega plina. Dovoljena je še kritična uporaba vojski, letalstvu, policiji (kot gasilna sredstva) in bistvena uporaba za laboratorijske namene. Ozon in ozonu škodljivi plini so tudi toplogredni plini, zato je tanjšanje ozonske plasti povezano s procesom globalnega spreminjanja klime. V plasti zraka pri tleh pa je ozon onesnaževalo (prizemni ozon), ki nastaja ob fotokemičnih reakcijah izpušnih plinov vozil in industrije. Prizemni ozon negativno vpliva na zdravje ljudi in škodi ekosistemom.

Fluorirani toplogredni plini

Fluorirani toplogredni plini (F plini) so antropogena skupina kemikalij, ki vsebujejo fluor. F plini so močni toplogredni plini in zadržujejo toploto v atmosferi (tudi nekaj 1000-krat večji toplogredni učinek kot CO2) in prispevajo h globalnemu segrevanju. V devetdesetih letih 20. stoletja so postali priljubljeni kot nadomestki ozonu škodljive snovi in so se takrat uporabljale v večini tovrstnih aplikacij. Najbolj pogosti F plini so HFC (Freoni ali fluorirani ogljikovodiki), to je fluorirani ogljikovodiki (R134a, R 410a in tako dalje). Toplogredni učinek je potencial globalnega segrevana (angleško Global Warming Potential - GWP), kar pomeni potencial toplogrednega plina za segrevanje v primerjavi s potencialom ogljikovega dioksida (CO2). Na oznakah opreme, ki za svoje delovanje potrebuje F pline, mora biti navedena masa F plina, izražena v kilogramih (kg), GWP in količina F plina izražena v tonah ekvivalenta CO2.

Ekvivalent CO2 za količino F plina se izračuna tako, da se pomnoži masa plina (v tonah) s potencialom globalnega segrevanja plina (GWP) za ta plin. 

Primer:

R410A, GWP= 2088
Količina: 10 kg
Količina v tonah ekvivalenta CO2 je masa (v tonah) F plina, pomnožena z GWP tega F plina:
= (10/1.000) x 2088 = 20,88 ton ekvivalenta CO2

Področja uporabe

Ozonu škodljive snovi v glavnem prepovedane, zato se v opisih navaja samo F plini, ki se uporabljajo na določenih področjih, kjer je potreba po izmenjavi toplote (hlajenje, klimatizacija, toplotne črpalke), gašenju, izolaciji.

Oprema in področja, kjer se uporabljajo F plini

  • nepremična oprema  za hlajenje, klimatizacijo in toplotne črpalke (HKTČ)
  • hladilne enote tovornjakov hladilnikov in priklopnikov
  • protipožarna oprema
  • premične klimatske naprave (avtomobili, kabinske klime tovornjakov, avtobusi, vlaki in podobno)
  • visokonapetostni stikalni mehanizmi
  • topila
  • izolacijske pene.

Zmanjševanje emisij fluoriranih toplogrednih plinov

Cilj vseh zahtev iz predpisov je omejiti izpuste F plinov in postopoma uvajati alternativne pline, kjer je to mogoče. Do leta 2030 naj bi v Evropi zmanjšali izpuste za dve tretjini v primerjavi z letom 2014.                   

Uporabnik hladilnih plinov je, kdor:

  • se ukvarja z izdelavo, prodajo, uvozom, izvozom F plinov in, ali opreme, ki te pline vsebuje,
  • namešča in servisira opremo, ki vsebuje F pline – pooblaščena podjetja, vzdrževalci avto klim, vzdrževalci hladilnih enot tovornjakov in priklopnikov, serviserji visokonapetostnih stikalnih mehanizmov (SF6 naprave),
  • zajema reciklira, zbira, predeluje, uničuje F pline,
  • odstranjuje, zbira in razgrajuje naprave, izdelke ali njihove dele, ki vsebujejo F pline,
  • je končni uporabnik opreme, ki vsebuje hladilne pline: upravljavci hladilnih in klimatskih naprav, toplotnih črpalk, gasilnih sistemov, visokonapetostnih stikalnih mehanizmov.

Vzdrževanje in namestitev opreme, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline ali ozonu škodljive snovi

Nameščanje, servisiranje, vzdrževanje, popravilo ali razgradnjo opreme, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline ali ozonu škodljive snovi, lahko opravlja samo pooblaščeno podjetje, ki je vpisano v evidenco pooblaščenih podjetij za nameščanje, servisiranje, vzdrževanje, popravilo ali razgradnjo nepremične opreme.

Za preverjanje uhajanja in zajemanje plinov iz opreme je dovolj, da ima serviser ustrezno spričevalo.

Usposabljanje in izpiti za osebe, ki delajo s fluoriranimi (F) plini

Osebe, ki rokujejo s fluoriranimi (F) plini zaradi nameščanja, vzdrževanja, popravila ali razgradnje opreme ali zajemajo te pline iz opreme in preverjajo uhajanje, morajo imeti spričevalo o usposobljenosti za opravljanje teh dejavnosti. Spričevala za  ravnanje s fluoriranimi toplogrednimi plini in ozonu škodljivimi snovmi nima omejitve veljavnosti in veljajo v vseh državah EU.

Naziv storitve Institucija
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

Zakonodaja

  • Montrealski protokol o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč – Izjava Evropske gospodarske skupnosti (UL L 297, 31.10.1988, str. 21–28).
  • Sprememba Montrealskega Protokola o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč (UL L 377, 31.12.1991, str. 30–40).
  • Sprememba Montrealskega Protokola o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč (UL L 33, 7.2.1994, str. 3–10).
  • Sprememba Montrealskega protokola, sprejeta na devetem sestanku pogodbenic (UL L 272, 25.10.2000, str. 27–28).
  • Sprememba Montrealskega Protokola o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč (UL L 72, 14.3.2002, str. 20–22).
  • Sprememba Montrealskega Protokola o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč (UL L 236, 14.9.2017, str. 3–13). 
  • Sklep Sveta 2000/646/ES z dne 17. oktobra 2000 o sklenitvi spremembe Montrealskega protokola o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč (UL L 272, 25.10.2000, str. 26).
  • Sklep Sveta 2002/215/ES z dne 4. marca 2002 o sklenitvi četrte spremembe Montrealskega protokola o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč (UL L 72, 14.3.2002, str. 18–19).
  • Sklep Sveta (EU) 2017/1541 z dne 17. julija 2017 o sklenitvi, v imenu Evropske unije, kigalijske spremembe Montrealskega protokola o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč (UL L 236, 14.9.2017, str. 1–2).