Perutninarstvo
Perutninsko meso v številkah
Leta 2023 je bilo v Sloveniji med živinorejskimi gospodarstvi največ takšnih, ki so redila perutnino. Redili so jo na 24.879 kmetijskih gospodarstvih, kar predstavlja skoraj polovico vseh kmetijskih gospodarstev. V primerjavi z letom 2020 se je njihovo število povečalo za 2.739, oziroma za 12 %. Na področju perutninarstva se nadaljuje koncentracija kljunov na kmetijsko gospodarstvo.
Prireja perutninskega mesa v Sloveniji je v zadnjem desetletju dosegala okoli 8 % skupne vrednosti kmetijstva, v okviru živinorejske proizvodnje pa okoli 18 % (v letu 2023 dobrih 17 %).
V Sloveniji je v letu 2023 domača prireja mesa znašala dobrih 77.000 ton klavne mase. V zadnjem desetletju se domača poraba perutninskega mesa kljub občasnim nihanjem stalno povečuje. Po rekordnih 66,2 tisoč ton v letu 2020 je v letu 2021 sledilo rahlo zmanjšanje, v letu 2023 pa se je doma prireja mesa povečala za okoli 3 % (76.6 tisoč ton v klavni masi). Poraba perutninskega mesa na prebivalca je v letu 2023 znašala dobrih 33 kg (2 % več). Pri tem se stopnja samooskrbe s perutninskim mesom ni veliko spremenila in je kot leta 2022 znašala skoraj 109 %.
Izvoz perutnine se je v letu 2023 povečal za 9 %, medtem ko se je uvoz po do zdaj znanih podatkih povečal za dobrih 8 %. Slovenija je tako izvozila za 16 % več perutninskega mesa, kot ga je v letu 2023 uvozila.
Prireja jajc v številkah
Prireja jajc k skupni kmetijski proizvodnji v zadnjih letih prispeva okoli 3 %, k vrednosti živinoreje pa okoli 7 % (leta 2023 je bila 8 %). Po dostopnih statističnih podatkih je bilo ob koncu leta 2023 za 24 % več kokoši nesnic kot v enakem obdobju leta 2022. Vhlevljenih je bilo okoli 1,8 milijona nesnic. Po začasnih podatkih naj bi bilo leta 2023 znesenih 432 milijonov jajc, kar je za 2 odstotka več kot leta 2022 (413 milijonov jajc). To hkrati pomeni, da se je po izračunu na podlagi statističnih podatkov povprečna nesnost v primerjavi z letom prej zmanjšala za 15 % in je znašala 246 jajc/nesnico.
Stopnja samooskrbe s konzumnimi jajci se je v letu 2023 povišala na 95,2 % na prebivalca, ki je porabil 11,1 kilogramov konzumnih jajc.
V letu 2023 je bilo izvoženih 1.833 ton, uvoženih pa je bilo 3.128 ton jajc, tako da Slovenija v zadnjem desetletju še vedno ostaja neto uvoznica jajc.
Tržna poročila za perutninsko meso in jajca
Tržno informacijski sistem obsega zbiranje, obdelavo, objavljanje in poročanje podatkov o količinah in cenah določenih kmetijskih pridelkov ali živil na reprezentativnih trgih, ki ga izvaja Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki podatke tedensko poroča Evropski Komisiji.
Naziv storitve | Institucija |
---|---|
Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja |
Register reje perutnine
Naziv storitve | Institucija |
---|---|
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano | |
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano | |
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin |
Zakonodaja
- Zakon o živinoreji (ZŽiv)
- Pravilnik o tržno informacijskem sistemu za trge prašičjega mesa, ovčjega mesa ter perutninskega mesa in jajc
- Pravilnik o pogojih glede objektov in opreme pri reji kokoši nesnic in piščancev za prirejo mesa
- Pravilnik o usposabljanju in strokovnem izpopolnjevanju na področju živinoreje
- Pravilnik o kakovosti jajc
- Pravilnik o registraciji posebnega načina reje
- Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP)
- Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1185 z dne 20. aprila 2017 o določitvi pravil za uporabo uredb (EU) št. 1307/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pošiljanjem informacij in dokumentov Komisiji ter o spremembi in razveljavitvi več uredb Komisije (Besedilo velja za EGP. )