Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI
Reja perutnine je ena izmed najpomembnejših panog živinoreje v Sloveniji, saj predstavlja visoko specializiran o in tehnološko zahtevno dejavnost, organizirano predvsem kot kooperacijska reja pri zasebnikih. Zaradi visoke stopnje organiziranosti in intenzivne prireje ima perutninska industrija ključno vlogo pri oskrbi domačega trga s perutninskim mesom in jajci, hkrati pa je močno usmerjena v izvoz.

Perutninsko meso v številkah

Leta 2023 je bilo v Sloveniji med živinorejskimi gospodarstvi največ takšnih, ki so redila perutnino. Redili so jo na 24.879 kmetijskih gospodarstvih, kar predstavlja skoraj polovico vseh kmetijskih gospodarstev. V primerjavi z letom 2020 se je njihovo število povečalo za 2.739, oziroma za 12 %. Na področju perutninarstva se nadaljuje koncentracija kljunov na kmetijsko gospodarstvo.

Prireja perutninskega mesa v Sloveniji je v zadnjem desetletju dosegala okoli 8 % skupne vrednosti kmetijstva, v okviru živinorejske proizvodnje pa okoli 18 % (v letu 2023 dobrih 17 %).

V Sloveniji je v letu 2023 domača prireja mesa znašala dobrih 77.000 ton klavne mase. V zadnjem desetletju se domača poraba perutninskega mesa kljub občasnim nihanjem stalno povečuje. Po rekordnih 66,2 tisoč ton v letu 2020 je v letu 2021 sledilo rahlo zmanjšanje, v letu 2023 pa se je doma prireja mesa povečala za okoli 3 % (76.6 tisoč ton v klavni masi). Poraba perutninskega mesa na prebivalca je v letu 2023 znašala dobrih 33 kg (2 % več). Pri tem se stopnja samooskrbe s perutninskim mesom ni veliko spremenila in je kot leta 2022 znašala skoraj 109 %.

Izvoz perutnine se je v letu 2023 povečal za 9 %, medtem ko se je uvoz po do zdaj znanih podatkih povečal za dobrih 8 %. Slovenija je tako izvozila za 16 % več perutninskega mesa, kot ga je v letu 2023 uvozila. 

Prireja jajc v številkah

Prireja jajc k skupni kmetijski proizvodnji v zadnjih letih prispeva okoli 3 %, k vrednosti živinoreje pa okoli 7 % (leta 2023 je bila 8 %). Po dostopnih statističnih podatkih je bilo ob koncu leta 2023 za 24 % več kokoši nesnic kot v enakem obdobju leta 2022. Vhlevljenih je bilo okoli 1,8 milijona nesnic. Po začasnih podatkih naj bi bilo leta 2023 znesenih 432 milijonov jajc, kar je za 2 odstotka več kot leta 2022 (413 milijonov jajc). To hkrati pomeni, da se je po izračunu na podlagi statističnih podatkov povprečna nesnost v primerjavi z letom prej zmanjšala za 15 % in je znašala 246 jajc/nesnico.

Stopnja samooskrbe s konzumnimi jajci se je v letu 2023 povišala na 95,2 % na prebivalca, ki je porabil 11,1 kilogramov konzumnih jajc.

V letu 2023 je bilo izvoženih 1.833 ton, uvoženih pa je bilo 3.128 ton jajc, tako da Slovenija v zadnjem desetletju še vedno ostaja neto uvoznica jajc.

Tržna poročila za perutninsko meso in jajca

Tržno informacijski sistem obsega zbiranje, obdelavo, objavljanje in poročanje podatkov o količinah in cenah določenih kmetijskih pridelkov ali živil na reprezentativnih trgih, ki ga izvaja Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki podatke tedensko poroča Evropski Komisiji.

Naziv storitve Institucija
Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja

Register reje perutnine

Naziv storitve Institucija
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin