Perutninarstvo
V letu 2020 je perutnino redilo dobrih 27.000 kmetijskih gospodarstev. Na področju perutninarstva se nadaljuje koncentracija kljunov na kmetijsko gospodarstvo.
Perutninsko meso v številkah
Prireja perutninskega mesa v Sloveniji je v zadnjem desetletju dosegala okoli 8 % skupne vrednosti kmetijstva, v okviru živinorejske proizvodnje pa okoli 18 % (v letu 2022 slabih 15 %).
V Sloveniji je v letu 2022 domača prireja mesa znašala dobrih 74.200 ton klavne mase. V zadnjem desetletju se domača poraba perutninskega mesa kljub občasnim nihanjem stalno povečuje. Po rekordnih 66,2 tisoč ton v letu 2020 je v letu 2021 sledilo rahlo zmanjšanje, v letu 2022 pa je zabeležen ponovni porast na nove rekordne vrednosti (68,1 tisoč ton). Poraba perutninskega mesa na prebivalca je v letu 2022 znašala 32,3 kilograma (4 % več). Pri tem pa se je stopnja samooskrbe s perutninskim mesom za 2,9 % znižala, na skoraj 109 %, kar je še vedno za 1,5 % nad ravnjo povprečja obdobja 2017 do 2021.
Izvoz perutnine se je v letu 2022 povečal za 2 %, medtem ko se je uvoz po do zdaj znanih podatkih povečal za dobrih 13 %. Slovenija je tako izvozila za 19 % več perutninskega mesa, kot ga je v letu 2022 uvozila. Leto pred tem je izvoz za 32 % presegal uvoz.
Slovenija ima pri perutninskem mesu stalne presežke. Stopnja samooskrbe s perutninskim mesom od leta 2015 raste. V letu 2022 je znašala 109 % (leta 2020 pa 111 %).
Prireja jajc v številkah
Prireja jajc k skupni kmetijski proizvodnji v zadnjih letih prispeva okoli 3 %, k vrednosti živinoreje pa okoli 7 % (leta 2022 je bila 6,7 %). Po dostopnih statističnih podatkih je bilo ob koncu leta 2022 manj nesnic kot v enakem obdobju leta 2021 (17 % manj). Vhlevljenih je bilo okoli 1,4 milijona nesnic. Po začasnih podatkih naj bi bilo leta 2022 znesenih 413 milijonov jajc, kar je za odstotek manj kot leta 2021 (415 milijonov jajc). To hkrati pomeni, da se je na podlagi statističnih podatkov, povprečna nesnost v primerjavi z letom prej povečala za 20 % in je znašala 291 jajc/nesnico.
Stopnja samooskrbe s konzumnimi jajci se je v letu 2022 znižala za 2,8 %, na 94 % na prebivalca, ki je porabil 11 kilogramov konzumnih jajc.
V letu 2022 je bilo izvoženih 2.826 ton, uvoženih pa je bilo 4.408 ton jajc, tako da Slovenija v zadnjem desetletju še vedno ostaja neto uvoznica jajc.
Tržna poročila za perutninsko meso in jajca
Tržno informacijski sistem obsega zbiranje, obdelavo, objavljanje in poročanje podatkov o količinah in cenah določenih kmetijskih pridelkov ali živil na reprezentativnih trgih, ki ga izvaja Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki podatke tedensko poroča Evropski Komisiji.
Zakonodaja
- Zakon o živinoreji (ZŽiv)
- Pravilnik o tržno informacijskem sistemu za trge prašičjega mesa, ovčjega mesa ter perutninskega mesa in jajc
- Pravilnik o pogojih glede objektov in opreme pri reji kokoši nesnic in piščancev za prirejo mesa
- Pravilnik o usposabljanju in strokovnem izpopolnjevanju na področju živinoreje
- Pravilnik o kakovosti jajc
- Pravilnik o registraciji posebnega načina reje
- Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007
- Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1185 z dne 20. aprila 2017 o določitvi pravil za uporabo uredb (EU) št. 1307/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pošiljanjem informacij in dokumentov Komisiji ter o spremembi in razveljavitvi več uredb Komisije (Besedilo velja za EGP. )