Ustava

Slovenska ustava predstavlja najvišji pravni akt, ki ga sprejema in dopolnjuje državni zbor po posebnem postopku, pri katerem je potrebna dvotretjinska večina. Sprejeta je bila 23. decembra 1991 in zagotavlja parlamentarni sistem upravljanja.

Tej najpomembnejši listini v hierarhičnem zaporedju sledijo drugi pravni akti, vse od zakonov, ki jih sprejema državni zbor, uredb vlade za izvajanje zakonov, pravilnikov, smernic in odredb ministrstev za izvajanje zakonov ter vladnih odlokov do predpisov lokalnih samoupravnih organov, ki jih ti sprejemajo za urejanje zadev v okviru svojih pristojnosti. 

Ustavno sodišče

Ustavno sodišče je najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kot samostojni in neodvisni ustavni organ je zunaj klasične delitve oblasti, saj ima v primerjavi z drugimi sodišči s sodno funkcijo posebne pristojnosti. 

Ključni pristojnosti ustavnega sodišča sta presoja ustavnosti predpisov zakonodajne veje oblasti ter presoja ustavnosti in zakonitosti predpisov izvršilne veje oblasti. Odloča o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti, o sporih glede pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi ter o sporih med lokalnimi skupnostmi, pa tudi o protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank.

Ustavno sodišče sestavlja devet sodnikov, ki jih na predlog predsednika republike izvoli državni zbor. Ustavni sodniki so izvoljeni za devet let in ne morejo biti znova izvoljeni.

Parlament

Slovenski parlament je dvodomen, sestavljen iz Državnega zbora in Državnega sveta. V Državnem zboru deluje 88 predstavnikov političnih strank in dva (2) predstavnika italijanske in madžarske narodne skupnosti. Državni svet pa sestavlja 40 predstavnikov delodajalcev in delojemalcev, kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, predstavnikov negospodarskih dejavnosti in lokalnih interesov.

Državni zbor

Državni zbor je predstavniško in zakonodajno telo, ki opravlja vse glavne vloge sodobnega parlamenta: zakonodajno, volilno in nadzorno. V okviru zakonodajne vloge sprejema spremembe ustave, zakone in druge splošne akte - državne programe, deklaracije, resolucije - poslovnik, državni proračun in zaključni račun proračuna, ratificira mednarodne pogodbe in razpisuje referendume. V okviru nadzorne vloge odreja zlasti parlamentarne preiskave, odloča o zaupnici in nezaupnici vladi, pa tudi o obtožbi predsednika republike, predsednika vlade in ministrov pred ustavnim sodiščem. V okviru volilne vloge imenuje in razrešuje visoke državne funkcionarje (predsednika vlade in ministre, predsednika in podpredsednike državnega zbora, na predlog predsednika republike pa tudi sodnike Ustavnega sodišča, guvernerja Banke Slovenije, varuha človekovih pravic).

Državni zbor je kolegijsko telo, ki ima 90 poslancev, državljanov Republike Slovenije. V njem so posebej zastopani tudi pripadniki italijanske in madžarske skupnosti, saj ima vsaka narodna skupnost zagotovljeno eno poslansko mesto, ne glede na število njenih pripadnikov. 

Člani državnega zbora

Poslanci so izvoljeni neposredno na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem. Za poslanca je lahko izvoljen vsak državljan, ki je dopolnil 18 let in mu ni bila odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica čez polnoletnost.

Poslanski mandat traja štiri leta, lahko pa se konča prej zaradi razpusta državnega zbora in predčasnih volitev. Mandatna doba državnega zbora je lahko tudi daljša kot štiri leta, vendar le v primeru vojne ali izrednega stanja.

Poslanci opravljajo poslansko funkcijo poklicno, zaradi česar zanje velja nezdružljivost funkcije poslanca z nekaterimi drugimi funkcijami ali dejavnostmi.

Državni svet

Državni svet je zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Z vidika državnih funkcij, ki jih opravljajo državni organi, državnega sveta ni mogoče šteti za nosilca niti zakonodajne niti izvršilne in tudi ne sodne funkcije. 

Pristojnosti državnega sveta pa vendarle kažejo, da deluje v okviru zakonodajne vloge, saj med drugim lahko predlaga državnemu zboru sprejetje zakonov in zahteva, da državni zbor pred razglasitvijo zakona o njem znova odloča - pravica veta.

Sestavlja ga 40 državnih svetnikov, in sicer štirje predstavniki delodajalcev, štirje predstavniki delojemalcev, štirje predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, šest predstavnikov negospodarskih dejavnosti ter 22 predstavnikov lokalnih interesov. Sestavljen je torej iz dveh temeljnih delov: iz predstavnikov delovnih in socialnih interesov na eni strani ter iz predstavnikov lokalnih interesov na drugi strani.

Člani državnega sveta so izvoljeni za pet let, kar je drugače kakor pri poslancih državnega zbora. S tem, da se mandatni dobi obeh državnih organov ne prekrivata, se zagotavlja nepretrganost njunega skupnega delovanja.

Vlada

Vlada izvaja izvršilno oblast, sestavljajo jo predsednik vlade in ministri. Odgovorna je poslancem v državnem zboru, ki vlado potrjujejo. Vlada usmerja in usklajuje izvajanje politike države ter pri tem sledi določilom ustave, zakonom in drugim splošnim aktom državnega zbora.

Vlada tako izdaja predpise in sprejema pravne, politične, gospodarske, finančne, organizacijske ter druge ukrepe, potrebne za zagotovitev razvoja države in za urejenost razmer na vseh področjih, za katera je pristojna Republika Slovenija. Državnemu zboru predlaga v sprejetje zakone, državni proračun, državne programe in druge splošne akte, s katerimi se določajo načelne in dolgoročne politične usmeritve za posamezna področja.

Vlado vodi predsednik vlade, ki ga s tajnim glasovanjem izvolijo poslanci v državnem zboru s potrebno večino njihovih glasov. Predsednik vlade po izvolitvi na to funkcijo predlaga državnemu zboru kandidate za ministre, ki jih morajo poslanci potrditi. Predsednik vlade vodi in usmerja delo vlade, skrbi za enotnost njene politične in upravne usmeritve, usklajuje delo ministrov, predstavlja vlado ter sklicuje in vodi njene seje.

Predsednik republike

Predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. Izvolijo ga državljanke in državljani na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah za pet let, največ dvakrat zaporedoma.

Čeprav sodi funkcija predsednika republike v okvir izvršilne oblasti, je pretežno reprezentativna in pobudna. V tej vlogi predsednik razpisuje volitve v državni zbor, kjer to določa zakon, razglaša zakone, imenuje nekatere državne funkcionarje, postavlja in odpoklicuje veleposlanike in poslanike Republike Slovenije ter sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov, izdaja listine o ratifikaciji, odloča o pomilostitvah, podeljuje odlikovanja in častne naslove, odloča o odprtju ali zaprtju misij v tujini, predlaga imenovanje varuha človekovih pravic, imenuje sodnike Računskega sodišča in sodnike na Evropskem sodišču za človekove pravice. 

V razmerah, kadar je normalno delovanje ustavnega in političnega sistema moteno ali celo onemogočeno ter posamezni državni organi ne morejo delovati, ima predsednik republike izredne pristojnosti, saj odloča o razglasitvi vojnega ali izrednega stanja ter nujnih ukrepov in o njihovi odpravi ter uporabi obrambnih sil, izdaja pa tudi uredbe z zakonsko močjo, ki se nanašajo na obrambo države ter začasno odpravo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Sodstvo

Sodna funkcija, ki jo opravlja sodstvo, je poleg izvršilne in zakonodajne ena izmed treh funkcij oblasti, ki skrbijo za pravni red v državi. Med osnovne naloge sodnega sistema sodi odločanje o pravicah in dolžnostih državljanov v konkretnih primerih ter odločanje v obtožbah zoper njih. Slovenska ustava zahteva, da so vsa sodišča nepristranska, neodvisna in ustanovljena z zakonom, sodniki pa so pri opravljanju svoje funkcije neodvisni, vezani le na ustavo in zakon.
Enotni sodni sistem Republike Slovenije sestavljajo splošna in specializirana sodišča. Specializirana sodišča delujejo na področju delovnega in socialnega ter upravnega prava, splošna pa poznamo kot okrajna, okrožna, višja in vrhovno.

Lokalna samouprava

Prebivalci Slovenije uresničujejo lokalno samoupravo v občinah in drugih lokalnih skupnostih. Občine so enakopraven partner države, upravljajo jih trije samostojni organi – župan, občinski svet in nadzorni odbor. Župana in člane občinskega sveta izvolijo prebivalci na lokalnih volitvah vsake štiri leta, nadzorni svet imenujejo občinski svetniki. V Sloveniji je 212 občin, od teh jih ima 12 status mestne občine.