Stanje v poljedelstvu

Pridelovanje poljščin postaja zahtevnejše in dolgoročna stabilna pridelava je pomemben strokovni izziv, ki ob dobrem poznavanju vrst in sort zahteva tudi poznavanje ustreznih tehnologij za optimizacijo pridelave, tudi v povezavi s prilagajanjem na podnebne spremembe.

Leta 2020 je 56.968 kmetijskih gospodarstev (KMG) obdelovalo skoraj 175.531 ha njiv. V primerjavi s popisom v letu 2010 se je število KMG zmanjšalo za desetino, medtem ko se je površina njiv povečala za dobre 3 %.

Poročila o stanju v kmetijstvu pripravlja vsako leto Kmetijski inštitut Slovenije.

Žita

Najpomembnejša poljščina so žita, saj so v zadnjih petih letih zavzemala okoli 57 % njiv, skupna površina pa se je v tem obdobju gibala med 95.000 in 102.000 ha. Po podatkih popisa kmetijstva se je v Sloveniji v letu 2020 s pridelavo žita ukvarjalo okoli 29.000 gospodarstev, ki so žito pridelovala na približno 98.000 ha njiv.

Pri pridelavi žita so se strukturne spremembe, ki se kažejo v hitrem zmanjševanju kmetijskih gospodarstev s pridelavo žita in večji povprečni površini žita na gospodarstvo z manjšo intenzivnostjo, nadaljevale tudi v obdobju med popisoma kmetijskih gospodarstev v letih 2010 in 2020. 

Zaradi intenzivnejšega zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev v primerjavi z zmanjševanjem površine žita se je povprečna površina žita na kmetijsko gospodarstvo v letu 2020 povečala na 3,36 ha, za 30 % v primerjavi z letom 2010 (2,59 ha) oziroma za 84 % v primerjavi z letom 2000 (1,82 ha). Pridelovalna površina žita se je v letu 2021 povečala za slab odstotek in je s 102.000 ha za 3 % nad ravnijo povprečja zadnjih petih let (2016–2020).

Domača poraba žita v Slovenji je vse skozi večja od slovenske pridelave. Po letu 2009 je bila domača poraba med 0,8 in enim milijonom ton na leto. V letih 2017–2021 se je v povprečju 60 % žita porabilo za krmo, od tega je bilo največ koruze (63 %). Za prehrano se je v enakem obdobju v povprečju porabilo 29 % žita, v strukturi porabe za prehrano ima s 85 % največji delež pšenica.
Domača proizvodnja žit je v letu 2021 dosegla nekaj več kot 700.000 ton, domača potrošnja pa je znašala 825.000 ton. Samooskrba z žiti je tako znašala 85 %.

V Sloveniji je bila v letu 2022 pšenica požeta s približno 27.000 ha njiv, pridelek pa je znašal 150.822 ton.

Površina z ječmenom, ki ima v Sloveniji močan trend rasti, se je po zmanjšanju v letu 2021 ponovno povečala (+3 %) in je bila s približno 22.600 ha največja do zdaj. Pridelanega je bilo skoraj 113.000 ton ječmena, hektarski pridelek, ki je dosegel 5 ton/ha, pa je bil blizu petletnega povprečja.

Koruza za zrnje je bila v letu 2022, podobno kot v letu 2021, pospravljena s slabih 42.000 ha njiv, kar je za 6 % več od povprečja zadnjega petletnega obdobja. Skupni pridelek koruze za zrnje je zaradi skoraj nespremenjene površine tudi za približno tretjino manjši kot v letu 2022 in s 263.000 tonami za 27 % zaostaja za povprečjem v letih 2017–2021.

Oljnice

Po podatkih popisa se je v Sloveniji leta 2020 s pridelavo oljnic ukvarjalo nekaj manj kot 5.700 kmetijskih gospodarstev, ki so oljnice pridelovali na okoli 10.000 ha njiv.

Delež oljnic v vrednosti kmetijske pridelave, ki je bil po letu 2009 med 0,8 % in 1,5 %, se je v letu 2021 nekoliko povečal ter je znašal 1,1 % skupne vrednosti kmetijstva oziroma 2,0 % vrednosti rastlinske pridelave.

Pri pridelavi oljnic je v obdobju med 2010–2020 prišlo do pomembnih strukturnih sprememb, na katere je najpomembneje vplival zmanjšan obseg pridelave oljnih buč (6.141 ha v 2010; 4.169 ha v 2020) in oljne ogrščice (5.303 ha v 2010; 3.306 ha v 2020) ter povečan obseg pridelave soje (109 ha v 2010; 1.637 ha v 2020).

V letu 2022 so oljno ogrščico pospravili z 2,9 tisoč ha njiv, kar je sicer 5 % več kot v letu prej vendar 9 % manj kot v povprečju zadnjih petih let (2017–2021).

Krompir

Po podatkih popisa kmetijstva se je v Sloveniji v letu 2020 s pridelavo krompirja ukvarjalo nekaj več kot 16.500 gospodarstev, ki so krompir pridelovali na slabih 3 tisoč ha njiv.

V obdobju med letoma 2010 in 2020 se je še bolj kot površina, namenjena pridelavi krompirja (–28 %), zmanjšalo število gospodarstev (–58 %), zaradi tega pa se je pomembno povečala povprečna površina krompirja na gospodarstvo (leta 2010: 0,10 ha/KMG; leta 2020: 0,18 ha/KMG).

Trend zmanjševanja krompirja v setveni sestavi njiv, ki je v Sloveniji opazen že vse od leta 2000, se je v letih 2018–2020 ustavil, v letu 2022 pa se je površina, namenjena pridelavi krompirja, povečala. Krompir smo v letu 2022 pridelovali na skoraj 2,9 tisoč ha njiv, kar je za 5 % več kot v letu prej in blizu ravni povprečja 2017–2021.

Poraba krompirja v Sloveniji, ki je v obdobju 2009–2021 obsegala med 134.000 in 165.000 tonami, je že ves čas večja od pridelave, v letu 2021 je po prvih ocenah znašala 145.000 ton. Samooskrba s krompirjem v letu 2021 je znašala 68 %.

Prilagoditve tehnologij pridelave in kakovost tal

Zaradi podnebnih sprememb je potreba po prilagoditvi tehnologij pridelave novim razmeram ter upravljanju in obvladovanju tveganj vedno večja. Med prednostnimi nalogami spadajo izboljševanje vodno-zračnega režima tal ter fizikalnih, kemičnih in bioloških lastnosti tal, preprečenje erozije in uničevanje strukture, prilagajanje agrotehnike  in uvajanje konzervacijske obdelave. Zaradi majhnega deleža njiv pridelava poljščin za energetske namene v Sloveniji ni primerna.

Tržna poročila za žita

Namen izvajanja tržno informacijskega sistema za trg s pšenico in koruzo je ugotavljanje odkupne, nakupne in uvozne cene na reprezentativnem trgu in vzpostavitev sistema za poročanje Evropski komisiji. Dobljene cene služijo kot osnova za izvajanje tržne politike na področju trga s pšenico in koruzo.

Spremljanje cen na reprezentativnem trgu pšenice in koruze poteka tedensko preko celega leta (spremljajo se odkupne, nakupne in uvozne cene ter količine pšenice in koruze) ter v obdobju žetve (tedensko se spremlja količina, cena in kakovost prevzete pšenice).

Zavezanci za poročanje so mlinska podjetja oziroma tovarne krmil, ki letno odkupijo več kot 2.000 ton pšenice oziroma koruze.

Javna služba na področju poljedelstva

Za doseganje strateških ciljev povečanja pridelave in konkurenčnosti, na katerih temelji  sedemletni program dela javne službe, so pomembne ustrezne vrste in sorte semena poljščin, uporaba modernih tehnologij pridelave, prilagojenih na podnebne spremembe in naravne danosti. K doseganju ciljev ključno prispeva tudi stroka, ki se s svojim znanjem in izkušnjami vključuje v izvajanje javnih služb v poljedelstvu.

V Programu javne službe v poljedelstvu so opredeljene naslednje strokovne naloge:

• žlahtnjenje poljščin;
• introdukcija novih sort poljščin in ugotavljanje njihove vrednosti za predelavo;
• tehnologije pridelave poljščin;
• strokovno-tehnična koordinacija v poljedelstvu.

Javno službo v poljedelstvu izvaja Kmetijski inštitut Slovenije.