Zagotavljanje varnega in spodbudnega okolja

Skladno s slovensko zakonodajo je zagotavljanje varnega in spodbudnega učnega okolja eden od temeljnih ciljev vzgoje in izobraževanja ter zajema tako krepitev socialnih veščin, strpnosti, spoštovanja drugačnosti kot omogočanje razvoja in doseganje čim višje ravni ustvarjalnosti.

Glede na posebno dimenzijo vključevanja otrok z začasno zaščito, ki jim je primarno potrebno zagotoviti osnovne življenjske potrebe ter glede na dejstvo, da ti otroci izhajajo iz drugače govorečih področij, se vrtci in šole ob vključitvi otrok poslužujejo različnih dejavnosti, ki jih lahko ponudijo njim in njihovim staršem v času inkluzije v novo jezikovno in kulturno okolje.

Otroci, vpleteni v travmatske dogodke, ki so neposredno povezani z begunsko izkušnjo, se lahko soočajo s spletom okoliščin in stiskami, ki zahtevajo dodatno pozornost ob vključevanju.

Za njih so poleg razlik v kulturi in jeziku značilne stiske kot posledice negativnih izkušenj, kot so: vojne, nasilje, izgube, nekateri so prišli v novo okolje brez spremstva staršev, z omajanim ali porušenim občutkom varnosti, zaupanja v ljudi in lahko tudi vase.

Zanje so ključni podporni odnosi, varno in urejeno ter predvidljivo okolje. Poleg doma sta vrtec in šola pomembna in vplivna življenjska prostora. Odnosi s strokovnimi delavci in z vrstniki pa so del ključnih varovalnih dejavnikov psihosocialne dobrobiti otroka.

Vključitev v vrtec

Vpis otroka v vrtec poteka vse leto, starši lahko vpišejo otroka v dnevni ali poldnevni program vrtca, če ima vrtec zanj prosto mesto. Informativni podatki o prostih mestih v vrtcih po posameznih občinah so dosegljivi na informacijski točki ministrstva.

Pogoji za vključitev v vrtec

V vrtce se lahko vključijo otroci od 11. meseca starosti do vstopa v osnovno šolo. Starši morajo pred vključitvijo otroka v vrtec predložiti potrdilo pediatra o zdravstvenem stanju otroka, iz katerega je razvidno, da je otrok cepljen (proti ošpicam, mumpsu in rdečkam).

Pravica do subvencije vrtca

Staršem z začasno zaščito pripada pravica do znižanega plačila vrtca (subvencije) pod pogoji, ki veljajo za tujce v zakonu, ki ureja vrtce, in v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Subvencijo starši uveljavljajo z vlogo pri pristojnem Centru za socialno delo (zagotavlja jo občina, v kateri ima vsaj eden od staršev skupaj z otrokom prijavljeno začasno prebivališče).

Pravica do brezplačnega vrtca

V celoti so plačila za vrtec oproščeni starši z začasno zaščito, ki jim pripada pravica do denarne pomoči ali žepnine, in sicer so plačila za vrtec oproščeni za čas trajanja te pravice. Za priznanje oprostitve plačila, starši vrtcu predložijo ustrezno dokazilo o upravičenosti do denarne pomoči ali do žepnine.

Za uspešno vključevanje otroka z začasno zaščito v vrtec je poglavitnega pomena sodelovanje s starši in družino oz. skrbniki otroka. Predvsem v prvem letu otrokovega bivanja v vrtcu je vzgojiteljeva prioriteta zagotavljanje otrokovega dobrega počutja. Ko otrok sčasoma uspešno naveže socialne stike v skupini ter se počuti varnega in pripravljenega za učenje, vzgojitelj namenja več pozornosti razvoju sporazumevalnih zmožnosti, zagotavljanju otrokovega aktivnega vključevanja v vzgojno-izobraževalni proces ter spodbudnega učnega okolja za razvoj zmožnosti na vseh področjih (otrokov telesni, gibalni, govorni, kognitivni, socialni, čustveni, moralni razvoj).

Vključitev v osnovno šolo

Osebe z začasno zaščito, ki so stare manj kot 18 let, se v osnovnošolsko izobraževanje vključijo pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije. Glede na predpise s področja osnovnošolskega izobraževanja se praviloma vključijo v šolo šolskega okoliša, v katerem prebivajo. Otroka v šolo vpišejo starši, tako da se neposredno sami oglasijo na šoli ali v spremstvu v Sloveniji živečih sorodnikov. V primeru mladoletnih oseb brez spremstva vpis izvede njihov zakoniti zastopnik. Šola učenca z začasno zaščito vpiše in mu izda Potrdilo o šolanju.

Ob vpisu otroka šola pridobi naslednje podatke:

• o otroku: osebno ime, datum rojstva, spol, začasno bivališče, državljanstvo, zdravstvene posebnosti, katerih poznavanje je nujno za otrokovo varnost;
• o zakonitem zastopniku – staršu/skrbniku: osebno ime in prebivališče, kontaktni podatki za posredovanje sporočil, ki so nujni za učenčevo varnost;
• o šolanju in jeziku sporazumevanja: šola, razred, vrsta programa, spričevalo oz. listina, država, kjer je bila listina izdana, in datum izdaje listine.

Prvi dnevi vključitve v osnovni šoli so namenjeni spoznavanju šolskega okolja in učenju slovenščine. Učenec z začasno zaščito se lahko vključi v oblike razširjenega programa in v interesne dejavnosti, ki delujejo na šoli. Po uvodnih dnevih se učenec vključi v vse dejavnosti oddelka, v katerega je vključen.

Brezplačna šolska prehrana in prevoz

Učenec z začasno zaščito ima pravico do brezplačne malice in kosila ter do brezplačnega prevoza.

Učbeniki

Učenec z začasno zaščito pridobi učbenike iz učbeniškega sklada.

Začetni pouk slovenščine

Učenci z začasno zaščito so deležni dodatnih ur slovenščine. Poudarek je na jezikovnem opolnomočenju, priporoča se strnjen način izvajanja začetnega pouka slovenščine v prvem letu šolanja. V nadaljevanju šolskega leta so učencem na voljo različne oblike podpore (dopolnilni pouk, individualna in skupinska pomoč, prilagoditve metod in oblik dela pri poučevanju).

Prilagoditve ocenjevanja in napredovanje

Za učence z začasno zaščito velja možnost prilagoditev ocenjevanja med šolskim letom. Znanje učenca se lahko ocenjuje glede na njegov napredek pri doseganju ciljev oziroma standardov znanja, opredeljenih v učnih načrtih. Učenci priseljenci iz drugih držav so lahko ob koncu pouka v šolskem letu, v katerem so prvič vključeni v osnovno šolo v Republiki Sloveniji, neocenjeni iz posameznih predmetov in napredujejo v naslednji razred osnovne šole.

Podporna mreža za otroke in starše

Učenci z začasno zaščito se lahko vključujejo v jutranje varstvo in podaljšano bivanje, interesne dejavnosti v programu šole in drugih zavodov (npr. glasbena šola) ter v aktivnosti lokalnega okolja (mladinski centri, različna društva, ljudske univerze, druge vladne in nevladne organizacije...).  Šole preko različnih organiziranih dejavnosti sodelujejo s starši in krepijo njihovo vključevanje v novo okolje. Informacije o različnih programih in storitvah v lokalnem okolju so dostopne na spletni strani o medkulturnem sobivanju.

Učenec z začasno zaščito, ki potrebuje prilagojeno izobraževanje

Če se v šolo vključi učenec z začasno zaščito, ki bi po mnenju strokovnih delavcev potreboval izobraževanje v prilagojenih ali posebnih programih, bo šola staršem oziroma zakonitemu zastopniku predstavila postopek usmerjanja.

Vključitev v srednjo šolo in višješolsko izobraževanje

Osebe z začasno zaščito, ki so stare manj kot 18 let se v srednješolsko izobraževanje vključijo pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije, kar pomeni, da je izobraževanje zanje brezplačno, izpolnjevati pa morajo vpisne pogoje, ki jih določata Zakon o gimnazijah in Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju.

Oseba z začasno zaščito se lahko vpiše v program in oddelek, kjer ima srednja šola še prosto mesto. V srednjo šolo ali višje strokovno izobraževanje se lahko vpiše tudi med šolskim oziroma študijskim letom. Seznam srednjih šol v Republiki Sloveniji je dostopen v spletni evidenci zavodov in programov, kontakt je ravnatelj ali svetovalni delavec šole.

Za vključitev morajo kandidati izpolnjevati z zakonom in s programom določene vpisne pogoje, postopek vpisa pa poteka na enak način, kot poteka vpis kandidatov, ki se predhodno šolajo v tujini, skozi postopek priznavanja tujega izobraževanja z namenom nadaljevanja šolanja. Kandidati za vpis morajo predložiti ustrezno dokumentacijo o šolanju v tujini, za vpis v začetni letnik srednje šole je osnovni vpisni pogoj dokončana osnovna šola, o vpisu v višji letnik odloča izbrana srednja šola na podlagi pregleda dosedanjih spričeval kandidata in primerjave predmetnikov.

Oseba z začasno zaščito, ki predhodne izobrazbe ne more izkazati z ustreznimi listinami

O vpisu osebe z začasno zaščito, ki svoje predhodne izobrazbe ne more izkazati z ustreznimi listinami oziroma spričevali, v srednješolske in višješolske strokovne izobraževalne programe odloča izbrana šola. Upoštevajo se smernice Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, kjer so določeni elementi začetnega razgovora, ki se opravi na šoli, in možni načini ugotavljanja predznanja in usmeritve za izdelavo individualnega načrta.

Brezplačna malica

Osebe z začasno zaščito, ki bodo vpisane v redno srednješolsko izobraževanje, imajo pravico do brezplačne malice.

Tečaj slovenščine

Za dijake z začasno zaščito šole ob prvi vključitvi ob začetku šolskega leta organizirajo intenzivni tečaj slovenščine, ki je za te dijake obvezen in brezplačen. V tem delu šolskega leta (od marca dalje) šole organizirajo dodatne ure slovenščine (v obsegu do 70 ur). V začetku naslednjega šolskega leta se za te dijake izvede tečaj slovenščine.

Prilagoditve šolskih obveznosti

Dijaki z začasno zaščito imajo možnost prilagoditev šolskih obveznosti, in sicer se zanje lahko pripravi osebni izobraževalni načrt. V prvem šolskem letu vključitve se za dijake z začasno zaščito, razen za tiste, ki so v zaključnem letniku, pri predmetu slovenščina ne bo evidentirala negativna ocena, temveč ugotovitev, da dijak ni ocenjen. Kljub temu mu bo omogočeno napredovanje v naslednji letnik, če bo pridobil pozitivne ocene pri ostalih predmetih letnika in če bo tako odločil ravnatelj na predlog oddelčnega učiteljskega zbora.

Vključitev v izobraževanje odraslih

Osebe z začasno zaščito se lahko vključijo v program osnovne šole za odrasle pod enakimi pogoji, kot veljajo za udeležence izobraževanja odraslih. Lahko se vpiše oseba, ki je stara vsaj 15 let, če ni zaključila osnovnošolskega izobraževanja, vendar ima izpolnjeno osnovnošolsko obveznost. Lahko se vključi tudi oseba, ki je stara vsaj 15 let, ki ni izpolnila osnovnošolske obveznosti zaradi izjemnih okoliščin, zaradi katerih je bilo ogroženo njeno življenje ali zdravje (npr. vojna, naravne nesreče). To šolanje je za osebe z začasno zaščito brezplačno, kot velja za slovenske državljane.

Osebe z začasno zaščito, ki so starejše od 18 let, se lahko vključijo v srednješolsko izobraževanje in v izobraževanje na višjih strokovnih šolah pod enakimi pogoji, kot veljajo za udeležence izobraževanja odraslih, v izobraževanje na višjih strokovnih šolah pa v skladu s predpisi, ki urejajo tovrstno izobraževanje. Vključitev v izobraževanje odraslih na srednješolski ravni ni brezplačna in je zanjo potrebno plačati stroške po ceniku izvajalca, pri katerem se udeleženec vpiše v program.

Vključitev v glasbeno šolo

Osebe z začasno zaščito, ki želijo nadaljevati glasbeno šolanje se v glasbeno šolo lahko vključijo pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije. Otroka v šolo vpišejo starši, tako da se neposredno sami oglasijo na šoli, ali v spremstvu v Sloveniji živečih sorodnikov ali otrokov pooblaščenec, v primeru mladoletnih oseb brez spremstva, pa njihov zakoniti zastopnik. Šola učenca z začasno zaščito vpiše in mu izda Potrdilo o šolanju.

Ob morebitnem vpisu otroka tekom šolskega leta, glasbena šola preveri nivo predhodno doseženega znanja učenca z začasno zaščito, ki želi nadaljevati z glasbenim izobraževanjem in ga vključi v ustrezen razred programa glasbene šole. Pri vpisu v novo šolsko leto se učenci z začasno zaščito lahko vključujejo v glasbeno šolo pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije, in sicer na podlagi uspešno opravljenega sprejemnega preizkusa ter prostega vpisnega mesta.

Vključitev v visoko šolstvo

Osebe z začasno zaščito se za vpis v visoko šolstvo prijavljajo v posebej zanje razpisanih prijavnih rokih. Prijavo za vpis oddajo preko portala eVŠ, kjer so objavljeni podatki o študijskih programih, ki jih ponujajo visokošolski zavodi v Republiki Sloveniji ter navodila glede izpolnjevanja prijave za vpis.

Vrednotenje in priznavanje izobraževanja priseljencev

Postopki vrednotenja in priznavanja izobraževanja so za priseljence enaki kot za vse druge imetnike tujih listin in se vodijo v skladu z Zakonom o vrednotenju in priznavanju izobraževanja.

Vrednotenje izobraževanja pri ENIC-NARIC centru (vključitev na trg dela)

Priseljenci, begunci, začasni begunci in osebe v podobni življenjski situaciji, ki zaključeno  izobraževanje lahko dokazujejo z listinami o zaključenem izobraževanju, lahko podajo vlogo za vrednotenje izobraževanja. V primeru, da oseba z začasno zaščito ali oseba s priznano mednarodno zaščito opravljenega izobraževanja zaradi višje sile ne more dokazovati z listinami, ENIC-NARIC center mnenja o izobraževanju ne more izdati.

Priznavanje za namen nadaljevanja izobraževanja

Priznavanje izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja v Republiki Sloveniji za priseljence, begunce, začasne begunce in osebe v podobni življenjski situaciji, ki opravljeno izobraževanje lahko dokazujejo z listinami o izobraževanju, določenimi s pravilnikom, izvedejo izobraževalne institucije v skladu z ZVPI. Postopek priznavanja izobraževanja se poteka skupaj s postopkom prijave za vpis preko potrala eVŠ.

V primeru, da oseba z začasno zaščito ali oseba s priznano mednarodno zaščito opravljenega izobraževanja zaradi višje sile ne more dokazovati z listinami, se lahko vključuje v izobraževalne oziroma študijske programe v Republiki Sloveniji na podlagi drugih predpisov.

Jezikovni in medkulturni vidik vključevanja ukrajinskih beguncev v sistem vzgoje in izobraževanja

Učni jezik v ukrajinskih vzgojno-izobraževalnih inštitucijah je ukrajinski, za pripadnike uradno priznanih manjšin se na lokalni ravni zagotavlja tudi pouk v manjšinskih jezikih (poleg obvezne ukrajinščine). Največja manjšinska skupnost v Ukrajini je rusko govoreča. Posledično marsikateri ukrajinski begunec/begunka govori tudi rusko.

Prvi tuji jezik, ki se ga učijo v ukrajinskih vzgojno-izobraževalnih institucijah je angleščina. Pri učenju slovenščine je zelo pomembno izkoristiti katerikoli jezik, ki ga otrok/mladostnik že govori in ki bi lahko pomagal pri komunikaciji in učenju.

Gradiva

Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik nudi prosti dostop do učbenikov in delovnih zvezkov ter drugih vsebin za poučevanje slovenščine kot tujega jezika:

• Čas za slovenščino 1 in 2 – učbenik in delovni zvezek za začetno učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika za najstnike
• Križ kraž - učbenik za začetno učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika za neopismenjene otroke v starostio 5 in 6 let
• E-/i-gradiva
• Slika jezika - slikovno gradivo za poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika. Gradivo trenutno ni na zalogi, je bilo pa razdeljeno na mnogo šol, tako da jih te šole lahko s pridom uporabijo.

Projekt Izzivi medkulturnega sobivanja: seznam gradiv in povezave do njih najdete v prilogi. Med gradivi boste našli vse od slikovnega slovarja Interaktivna šola slovenščine, pa do priročnikov, primerov dobrih praks in predavanj tako za lastno izobraževanje kot za celovit pristop k vključevanju priseljencev na nivoju vzgojno-izobraževalne institucije. Še posebej vabimo k ogledu njihovih spletnih strani, kjer boste našli med drugim tudi koristne informacije o različnih programih in storitvah za podporo priseljencem po slovenskih regijah.

• Priporočila za delo z učenci priseljenci. Kako ravnam kot učitelj/učiteljica? so nastala v okviru so nastala v okviru evropskega Erasmus+ projekta Jezikovno občutljivo poučevanje v vseh razredih in v sodelovanju s slovenskim projektom Jeziki štejejo. Slovenska partnerja v projektu sta bila Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
• Portal Jeziki štejejo, kjer boste našli predvem veliko informacij o jezikom prijaznih učnih okoljih, o tem, kako izkoristiti jezikovne repertoarje učencev pri usvajanju snovi, o učnih strategijah, o večjezični didaktiki ter o novicah povezanimi s temi temami iz Slovenije in sveta (na primer izdaja slovensko-ukrajinskega in ukrajinsko-slovenskega slovarja, pa tudi veliko novic iz vrtcev in šol, v katerih poročajo o večjezičnih aktivnostih).
• Mreža SIRIUS ponuja nekaj primerov dobrih praks vključevanja priseljencev ter tudi posnetek posveta z naslovom Prakse, ki uspešno implementirajo nove strategije vključevanja priseljencev in razvijajo večjezična šolska okolja v Sloveniji.
• Plakati z najbolj pogostimi izrazi, ki jih uporabljamo v razredu v ukrajinskem, ruskem, angleškem in drugih jezikih. Nastali so na Irskem v okviru pobude Languages Connect.
• Projekt SKUM (Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo) – v prilogi najdete seznam vsebin, ki so se izvajale po VIZ in ki so se izkazale kot pomembne pri premagovanju stisk otrok in mladostnikov, jim pomagale vzpostaviti aktivno držo ali poglabljati učno snov z rabo umetniških jezikov. Prikazane vsebine so lahko v pomoč kot ideje za izvedbe dejavnosti za vključevanje beguncev/priseljncev s pomočjo umetnosti.
• Niz aktivnosti namenjenih spodbujanju občutkov povezanosti in vključenosti za vse je nastalo v projektu ROKA v ROKI. Na voljo so gradiva namenjena učenkam in učencem predmetne stopnje.
• Knjižnice – predlagamo aktivno sodelovanje s šolskimi in splošnimi knjižnicami, kjer imajo gotovo gradivo, ki ga lahko ponudite ukrajinskim beguncem v enem od jezikov, ki ga poznajo (primer goriške knjižnice).

Izobraževanja

 Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik nudi:

• Brezplačen spletni tečaj za samoučenje slovenščine Slonline.
• Zbirko testov za izpite iz znanja slovenščine na osnovni ravni.

• Projekt Le z drugimi smo: e-učilnica. V okviru projekta je potekalo intenzivno usposabljanje pedagoških delavcev in delavk na različne teme. Še posebej bi izpostavili temo Živeti raznolikost: vključevanje priseljencev, slovenščina in medkulturni dialog ter Medkulturni odnosi in integracija. V e-učilnici so na razpolago gradiva, ki so bila uporabljena za usposabljanje. Dodatna pojasnila in informacije (Deja Gliha, e-mail: gliha@zrc-sazu.si).

Informacije za družine

• Priročnik za tujce z informacijami v štirih jezikih (slovenski, angleški, hrvaški in albanski) je plod Erasmus+ projekta. V priročniku najdete splošne informacije, s katerimi lahko opremite starše otrok, učencev, dijakov, na primer o prijavi prebivališča, o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, socialnem varstvu ipd.