Poprava krivic
Vojno in povojno obdobje je marsikomu prineslo tudi krivice, ki so zaznamovale njihova življenja. Zgolj od maja 1945 do maja 1947 je bilo dokumentirano izvensodno pobitih najmanj 18.281 oseb. Od maja 1945 pa do junija 1990 je bilo več deset tisoč oseb neopravičeno in v nasprotju z načeli in pravili pravne države, zaradi razrednih, političnih ali ideoloških razlogov v sodnem ali upravnokazenskem postopku obsojeno na kazen odvzema prostosti ali jim je bil izrečen ukrep določitve prebivališča oziroma so bili poslani na opravljanje družbeno koristnega dela zaradi prevzgajanja. Mnogo oseb po vojni zaradi političnih oziroma ideoloških razlogov ni moglo opraviti šolanja oziroma niso mogli dobiti zaposlitve ali pa so jo izgubili. Poznani so številni primeri sistematičnega zasliševanja in zastraševanja. Marsikdo je bil zato prisiljen, da zapusti dom in pobegne oz. odide v tujino.
Simbolična poprava krivic povojnim bivšim političnim zapornikom, bivšim političnim preganjancem in pomorjenim povojnim žrtvam ter ureditev pravic do povrnitve nematerialne škode, do dodatnega vštevanja časa odvzema prostosti v pokojninsko dobo, do pravne rehabilitacije in do povrnitve dobrega imena je bila urejena leta 1996 z Zakonom o popravi krivic.
Zahteva za popravo krivic
| Naziv storitve | Institucija |
|---|---|
| Ministrstvo za pravosodje |
Odločanje o zahtevah
Zahtevo za popravo krivic se pošlje Komisiji Vlade Republike Slovenije za izvajanje Zakona o popravi krivic, ki odloča o pravici. Vlogo posredujete na naslov:
Za opravljanje strokovnih opravil za Komisijo je v okviru Ministrstva za pravosodje pristojen Sektor za podporo žrtvam kaznivih dejanj.
Komisija Vlade Republike Slovenije za izvajanje Zakona o popravi krivic
Odškodnina
Po pravnomočnosti sklepa Komisije ga ta po uradni dolžnosti posreduje Slovenskemu državnemu holdingu, ki izda odločbo o višini odškodnine ter to izplačilo izvede na podlagi Zakona o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (ZSPOZ).
Vštetje časa v pokojninsko dobo
O priznanju delovne dobe odloči Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije na podlagi zahteve upravičene osebe.
Revizija pravnomočne obsodilne kazenske sodbe
Pravnomočna obsodilna kazenska sodba, izdana v času od 15. 5. 1945 do 2. 7. 1990 na ozemlju sedanje Republike Slovenije, se razen primerov, ki so navedeni v določbah veljavnega Zakona o kazenskem postopku o izrednih pravnih sredstvih, lahko spremeni tudi po zahtevi za revizijo, ob pogojih, ki jih določa ta zakon:
- če sodba temelji na uporabi kazenske zakonodaje iz 3. člena ZPKri;
- če sodba temelji na uporabi katerekoli druge kazenske zakonodaje, če je bil kazenski materialni zakon zaradi političnih, razrednih ali ideoloških razlogov zlorabljen oziroma uporabljen v nasprotju z načeli in pravili pravne države.
Zahteva za revizijo se lahko vloži tudi zoper sodbo, ki jo je izdalo sodišče na ozemlju druge države naslednice nekdanje Jugoslavije, če pravni red druge države naslednice ne omogoča državljanom Republike Slovenije vložitve ustreznega pravnega sredstva.
Zahtevo za revizijo sodbe lahko vloži obsojenec, po njegovi smrti pa tudi njegov zakonec oziroma oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, posvojitelj, posvojenec, brat, sestra in rejnik. Zahtevo za revizijo lahko vloži tudi državni tožilec.
Zahteva za revizijo se vloži pisno pri okrožnem sodišču, ki bi bilo po določbah Zakona o kazenskem postopku krajevno pristojno za sojenje na prvi stopnji. V zahtevi morajo biti navedeni podatki o sodbi, zoper katero se vlaga revizija in zakonski razlog revizije.