Posvojitev

Posvojitev je posebna oblika varstva otrok, s katero nastane med posvojiteljico ali posvojiteljem in otrokom enako razmerje, kakor je med starši in njihovimi otroki. Posvojiti se sme samo otrok. Posvojitelji se po posvojitvi vpišejo v matični register kot otrokovi starši. Posvojitve ni mogoče razvezati. S posvojitvijo prenehajo pravice in dolžnosti otroka do njegovih staršev in drugih sorodnikov ter pravice in dolžnosti staršev in sorodnikov do njega. Izjema je tako imenovana enostranska posvojitev.

Enostranska posvojitev pomeni, da otroka posvoji zakonec ali zunajzakonski partner enega od otrokovih staršev. Tedaj pravice in obveznosti otroka do tega od staršev in njegovih sorodnikov ter pravice in obveznosti tega od staršev in njegovih sorodnikov do otroka ne prenehajo.

Pogoji za posvojitev otroka

V posvojitev se sme dati samo otrok, če so starši po otrokovem rojstvu privolili v posvojitev pred centrom za socialno delo ali sodiščem. Za otroka, ki še ni dopolnil osem tednov starosti, morajo privolitev po osmih tednih starosti otroka potrditi, sicer privolitev nima pravnega učinka. Privolitev tistega od staršev, ki mu je bila odvzeta starševska skrb ali ki trajno ni sposoben izraziti svoje volje, ni potrebna.

V posvojitev se sme dati tudi otrok, katerega starši so neznani ali že leto dni ni znano njihovo prebivališče ter otrok, ki nima živih staršev.

Otroka, ki izpolnjuje pogoje za posvojitev, center za socialno delo vpiše v centralno zbirko podatkov o otrocih, ki potrebujejo posvojitev.

O posvojitvah odloča sodišče na predlog centra za socialno delo, ki pred začetkom postopka pred sodiščem izvede postopek ugotavljanja pogojev za posvojitev in izbire posvojitelja. Ta postopek ne velja za enostransko posvojitev, torej če želi otroka posvojiti zakonec ali zunajzakonski parter enega od otrokovih staršev; v takem primeru da predlagatelj sam vlogo na sodišče. Sodišče pri odločitvi upošteva mnenje centra za socialno delo.

Posvojitelj

Posvojitelj je lahko le polnoletna oseba, ki je vsaj osemnajst let starejša od otroka. Izjemoma se lahko dovoli posvojitev tudi osebi, ki ni 18 let starejša od otroka, če je ugotovljeno, da bi bila taka posvojitev v otrokovo korist. Zakonca ali zunajzakonska partnerja lahko samo skupaj posvojita otroka, razen če eden od njiju posvoji otroka svojega zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja. Izjemoma lahko otroka posvoji tudi ena oseba, če ni v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti, če je to v otrokovo korist.

Posvojitelj pa ne more postati posameznik:

  • ki mu je odvzeta starševska skrb,
  • ki živi skupaj z osebo, ki ji je odvzeta starševska skrb,
  • ki je bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ali kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog,
  • ki živi skupaj z osebo, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ali kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog,
  • za kogar se utemeljeno domneva, da bi posvojitev izrabil v škodo otroka,
  • ki ne daje jamstva, da bo izvajal starševsko skrb v korist otroka, 
  • ki ni poslovno sposoben ali oseba s tako motnjo v duševnem razvoju ali s tako boleznijo, zaradi katere posvojitev ne bi bila v korist otroka.

Posvojiti ni mogoče:

  • sorodnika v ravni vrsti,
  • brata ali sestre,
  • skrbnik ne more posvojiti svojega varovanca, dokler traja med njima skrbniško razmerje.

Posvojitve s pomočjo različnih posrednikov

V Republiki Sloveniji so postopki ugotavljanja pogojev za posvojitev zaupani izključno centrom za socialno delo, postopki odločanja o posvojitvi pa sodiščem. Naša država ne pooblašča nobenih drugih pravnih oziroma fizičnih oseb za izpeljavo posvojitev.

Meddržavne posvojitve

Meddržavna posvojitev pomeni, da otroka, ki prebiva v eni državi, posvoji posvojitelj ali posvojitelji, ki prebivajo v drugi državi. Zaradi nesorazmerja med številom otrok in številom kandidatov za posvojitev je tudi v Sloveniji opazen trend odločanja za postopke posvojitev otrok iz tujine.

Ne glede na to, ali želijo pari oziroma posamezniki posvojiti otroka iz Republike Slovenije ali iz tujine, je postopek pri slovenskih organih isti. Pari ali posamezniki se prijavijo na centru za socialno delo, da želijo posvojiti otroka. Na centru za socialno delo ocenijo možnosti in primernost za posvojitev in na podlagi teh ugotovitev oblikujejo strokovno mnenje o kandidatih za posvojitelje, ki je ključno v postopku posvojitve, tudi če gre za posvojitev otroka iz tujine.

Konvencija o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah

Najpomembnejši mednarodni akt na področju meddržavnih posvojitev je Konvencija o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah (konvencija), ki vzpostavlja minimalne standarde na področju meddržavnih posvojitev in ima tri bistvene cilje:

  • uvesti jamstva, ki zagotavljajo, da meddržavne posvojitve potekajo v dobro otroka in ob upoštevanju njegovih temeljnih pravic, priznanih v mednarodnem pravu;
  • vzpostaviti sistem sodelovanja med državami pogodbenicami, da bi zagotovili spoštovanje teh jamstev in s tem preprečili ugrabitev, prodajo ali trgovino z otroki in
  • da bi v državah pogodbenicah zagotovili priznanje posvojitev, opravljenih v skladu s konvencijo.

V Sloveniji je osrednji organ v smislu 6. člena konvencije Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve.

Sodelovanje s Češko republiko na področju meddržavnih posvojitev

Osrednji organ na področju medržavnih posvojitev v Češki republiki je Urad za mednarodnopravno varstvo otrok (češko Úřad pro mezinárodněprávní ochranu dětí - UMPOD). Na njihovem spletišču so na voljo vse informacije o njihovem delovanju in njihovi kontakti (stran je v angleščini).

OBVESTILO:

Osrednji organ Češke republike na področju meddržavnih posvojitev - UMPOD - nas je obvestil, da od 1. januarja 2024 ne sprejemajo več novih vlog iz Slovenije za posvojitev otrok iz Češke republike.

Za kandidate za posvojitev iz Slovenije, ki so bili pred 1. januarjem 2024 že vključeni v register prosilcev za posvojitev otroka iz Češke, ni sprememb in so tudi po 1. januarju 2024 obravnavani enako kot vsi drugi, ki so vključeni v register. Prav tako po 1. januarju 2024 ni sprememb glede obveznosti spremljanja že posvojenih otrok iz Češke (posredovanje poročil). 

UMPOD je kot češki osrednji organ na področju mednarodnih posvojitev izdal Metodološka priporočila za postopek urejanja mednarodnih posvojitev, ki veljajo od 1. julija 2020. V njih je predstavljen postopek posvojitve iz Češke ter vsebujejo vse informacije in obrazce, ki jim je treba slediti v tem postopku.

    Obrazci za posvojitve otrok iz Češke republike

    Sodelovanje z Republiko Severno Makedonijo na področju meddržavnih posvojitev

    Od leta 2008 je na področju meddržavnih posvojitev vzpostavljeno tudi sodelovanje med Republiko Slovenijo in Republiko Severno Makedonijo, in sicer na podlagi Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Makedonije o meddržavnih posvojitvah. Sporazum je pripravljen na podlagi določil Haaške konvencije o posvojitvah, h kateri je 2009 pristopila tudi Republika Severna Makedonija. Sporazum določa temeljne pogoje na strani posvojitelja ter otroka oziroma mladoletne osebe, postopek meddržavne posvojitve otroka, osrednja ter pooblaščene organe za izvajanje meddržavnih posvojitev, ureditev izstopa iz matične države ter vstopa in prebivanja otroka oziroma mladoletne osebe v državi sprejema ter ureditev zdravstvenega zavarovanja otroka v času predhodne namestitve.

    • Seznam dokumentov za vlogo za posvojitev

      Seznami in evidence

    Posvojitev iz držav, ki niso podpisnice Haaške konvencije o posvojitvah oziroma bilateralnega sporazuma

    Otroka je mogoče posvojiti tudi iz držav, ki niso podpisnice Haaške konvencije o posvojitvah oziroma bilateralnega sporazuma, pri čemer velja, da država otroka določa pogoje in postopek posvojitve. Odloča torej, kateri otrok se lahko posvoji, in če se lahko posvoji v drugo državo. Država otroka tudi odloča o tem, katere dokumente je treba pripraviti in v kakšni obliki, če želi tujec posvojiti otroka iz njihove države. Če pride do posvojitve v tujini, akt o posvojitvi izda pristojni organ v državi otroka, v Republiki Sloveniji pa ga mora priznati naše sodišče, da je izenačen z odločbo sodišča Republike Slovenije in ima enak pravni učinek kot domača sodna odločba.

    Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku vsebuje pravila o določanju prava, ki ga je treba uporabiti za civilnopravna razmerja z mednarodnim elementom, vsebuje pravila o pristojnosti sodišč in drugih organov Republike Slovenije za obravnavanje teh razmerij, določa pravila postopka ter pravila za priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb ter odločb drugih organov. V tem zakonu je kar nekaj določb, ki se nanašajo konkretno na posvojitve.

    V primeru, ko želi par ali posameznik posvojiti otroka iz države, ki ni podpisnica Haaške konvencije o posvojitvah oziroma bilateralnega sporazuma, mora sam navezati stik s pristojnimi organi države, od koder želi posvojiti otroka.

    Statistični podatki

    Zakonodaja

    Direktorat za družino

    Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

    Štukljeva cesta 44
    1000 Ljubljana

    Sorodne teme

    Na vrh strani