Požar v naravnem okolju

Pomembno je, da poznate zaščitne ukrepe, s katerimi lahko preprečite požare v naravnem okolju.

Zaščitni ukrepi

Na nastanek požara v naravnem okolju vplivajo vrsta rastja, hitrost in smer vetra, razgibanost terena, temperatura in vlažnost zraka. Če so izpolnjeni določeni pogoji, se lahko požar zelo hitro širi. Pri gorenju organskih snovi se sproščajo visoke temperature in škodljivi plini, ki onesnažujejo ozračje. Na pogorišču se zaradi uničenja zgornje plasti zemlje lahko spremeni vegetacija, poveča se erozija. Ogrožene so tudi številne živalske vrste. 

Požare v naravnem okolju povzročajo naravni pojavi (udar strele, statični samovžig, samovžig), človek z malomarnim ravnanjem, iz nevednosti ali namerno (kurjenje, požiganje, odmetavanje cigaretnih ogorkov in drugih gorljivih materialov, uporaba pirotehničnih izdelkov) in tehnične naprave (iskrenje zavor in odpadanje delov zavor vlakov). 

Če kurite v naravnem okolju, mora biti kurišče urejeno, zavarovano in nadzorovano ves čas kurjenja. Urejeno kurišče mora biti obdano z negorljivim materialom (na primer s kamni), okolica vsaj v razdalji enega metra od zunanjega roba kurišča pa mora biti očiščena vseh gorljivih snovi. Kurišče mora ves čas kurjenja nadzorovati polnoletna oseba. Poskrbite, da je v bližini kurišča voda, gasilnik ali drugo priročno orodje za gašenje (lopata, pesek, zemlja in podobno). 

Ob vetrovnem vremenu se nevarnost za nastanek požara močno poveča, zato takrat ne smete začeti kuriti oziroma morate kurjenje takoj prekiniti. 

Požiganje v gozdovih, na drugih gozdnih zemljiščih in območjih v oddaljenosti do sto metrov od gozda in drugih gozdnih zemljišč ni dovoljeno. 

Po končanem kurjenju je treba ogenj in žerjavico popolnoma pogasiti in pokriti z negorljivo snovjo. 

Ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja, je v naravnem okolju prepovedano kuriti, prižigati kresove, izvajati ognjemete, zunaj pozidanih površin uporabljati predmete in naprave ali izvajati dejavnosti, ki lahko povzročijo požar, ter izvajati dejavnosti, ki lahko povzročijo požar, zaradi zatiranja prenamnoženih populacij insektov in bolezni gozdnega drevja, ki lahko ogrozijo gozd. 

Poskrbite za urejeno okolico okoli stavb, vse gorljive snovi skladiščite v varni razdalji. V bližini stavbe, zračnikov in dimnikov odstranite veje dreves. 

Ne odmetavajte gorečih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar (na primer cigaretnih ogorkov). 

Vozil ne parkirajte v suhi travi. Po gozdu se ne vozite z avtomobili in motorji. 

Upoštevajte prepovedi o odstranjevanju odpadkov z uporabo ognja, kot jih določa predpis, ki ureja odpadke. 

Če zagori v naravnem okolju, ostanite mirni. Če niste v nevarnosti, poskušajte požar omejiti oziroma pogasiti z razpoložljivimi sredstvi (voda, zemlja, pesek, lopata, grablje, odeja in podobno). Če požara ne morete pogasiti, pokličite na številko 112.

Izvajanje ognjemetov

Predvsem v novoletnem času se izvajajo ognjemeti, kar urejajo predpisi različnih področij.

Zakonodaja s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ureja izvajanje ognjemetov v naravnem okolju z Uredbo o varstvu pred požarom v naravnem okolju. Ognjemete v naravnem okolju je mogoče izvajati v območjih na prostem v oddaljenosti do 100 metrov od gozda ali drugega gozdnega zemljišča. Ni jih dovoljeno izvajati v gozdu in na drugem gozdnem zemljišču, kot ga določajo predpisi o gozdovih, ter na zemljišču, poraslem z gozdnim rastjem, kamor spadajo skupine gozdnega drevja, plantaže gozdnega drevja, drevoredi in parki, kot jih določajo predpisi o gozdovih. V času razglašene velike ali zelo velike požarne ogroženosti naravnega okolja izvajanje ognjemetov nikjer v naravnem okolju ni dovoljeno.

Ali je na območju predvidenega izstrelišča in varnostnega območja ognjemeta opredeljena gozdna raba, je mogoče preveriti v javnem pregledovalniku GERK, ki je dostopen na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo.

Pri izvajanju ognjemetov je priporočljivo, da je izstrelišče ognjemeta usmerjeno tako, da padajoči trdni in goreči delci aktiviranega ognjemeta ne bodo padali na gozdne površine in druga gozdna zemljišča, prav tako ne na stavbe in objekte, če so v bližini. S tem bo zmanjšana možnost nastanka požara zaradi ognjemeta.

Požarna straža je obvezna na javnih prireditvah, na kateri je nevarnost, da izbruhne požar ali nastane eksplozija, kar velja tudi za prireditve, v katere je vključeno izvajanje ognjemeta.

Pri izvajanju ognjemetov v naravnem okolju je treba upoštevati tudi predpise o gozdovih. Za tolmačenje teh predpisov v morebitni povezavi z izvajanjem ognjemetov je pristojno ministrstvo, pristojno za gozdarstvo.

Upoštevati je treba tudi predpise o javnih zbiranjih in izvajanju ognjemetov, ki so v pristojnosti ministrstva, pristojnega za notranje zadeve. Ta določa varnostne zahteve, tehnične pogoje, dokumentacijo in varnostne ukrepe za izvajanje ognjemetov ter druge pogoje za pravne osebe, podjetnike in fizične osebe, ki izvajajo ognjemete, z namenom zagotavljanja varnosti življenja in zdravja ljudi, premoženja, varstva okolja in javnega reda.

Občinski in drugi akti lahko določajo druge oziroma dodatne omejitve pri izvajanju ognjemetov. Dodatne omejitve in prepovedi lahko veljajo za določena posebej zavarovana območja, kot so Triglavski narodni park, krajinski parki, območja Nature 2000 in podobno.

Kurjenje kresov

Na predvečer prvega maja po Sloveniji zagori veliko kresov. Kurjenje kresov je prijeten kulturni ali družabni dogodek, vendar lahko prinaša tudi nevarnost za nastanek požara. 

Na javnih prireditvah s kresovanjem morajo biti zagotovljeni ustrezni ukrepi, zlasti požarna straža, ki jo lahko izvajajo le gasilci. 

Dodatne zahteve v zvezi s kurjenjem v gozdu, tudi kurjenjem kresov, določajo predpisi o gozdovih. Tudi lokalne skupnosti lahko v naravnem okolju s svojimi predpisi določijo dodatne pogoje, omejitve in prepovedi ali jih določijo tudi drugod (na primer v naseljih). Dodatne omejitve in prepovedi lahko veljajo za varovana območja na podlagi Zakona o ohranjanju narave. Zato se je treba pred kresovanjem seznaniti, kakšne so omejitve in prepovedi na lokaciji, kjer nameravate kuriti kres.

Če je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja, kurjenje kresov v naravnem okolju na območjih, kjer velja razglas, ni dovoljeno.

Požar v objektu

Najpogostejši vzroki za nastanek požara so človekovo nepravilno in malomarno ravnanje (na primer pri kuhanju, kajenju, uporabi sveč), nevzdrževane kurilne naprave in dimniki, nepravilna uporaba in poškodbe električnih naprav, preobremenjene električne napeljave, otroška igra z ognjem, neprevidno delo z odprtim ognjem, udar strele in drugo.

Uporaba gasilnika v gospodinjstvu

Začetni požar lahko pogasite sami z gasilnikom ali priročnimi gasilnimi sredstvi.

Za pravilno in učinkovito gašenje začetnih požarov je treba vedeti, kaj gori in s katero napravo (gasilnik), priročnim gasilnim sredstvom (požarna odeja, kuhinjska pokrovka, vedro vode, cev za zalivanje, pesek, zemlja in podobno) in gasilnim sredstvom (voda, prah in podobno) lahko najučinkoviteje in varno pogasite požar.

Glede na vrsto gorljive snovi ločimo različne razrede požarov, ki so označeni s črkami A, B, C, D in F.

• Razred požara A so požari gorljivih trdnih snovi, kot so les, papir, slama, tekstil, premog. Primerna gasilna sredstva so voda, pena, ABC-prah.
• Razred požara B so požari vnetljivih tekočin, kot so bencin, nafta, olja, voski, laki, alkoholi, benzen, smole. Primerna gasilna sredstva so pena, CO₂, ABC-prah.
• Razred požara C so požari vnetljivih plinov, kot so zemeljski plin, butan, acetilen, vodik, utekočinjen naftni plin. Primerna gasilna sredstva so ABC-prah, CO_2.
• Razred požara D so požari lahkih kovin, kot sta magnezij in aluminij v prahu. Primerno gasilno sredstvo je D-prah.
• Razred požara F so požari jedilnih olj in maščob, kot so jedilna olja in maščobe. Primerna gasilna sredstva so F-prah in posebna tekoča glasila. 

Gasilniki so polnjeni z različnimi gasilnimi sredstvi in so različno učinkoviti. Vrsto gasilnika izberite glede na pričakovani razred požara. Pri izbiri primernih gasilnikov za gospodinjstvo upoštevajte razrede požarov oziroma se pred nakupom posvetujte z gasilci ali prodajalci. V gospodinjstvih največkrat priporočamo gasilnike na vodo, peno ali ABC-prah. 

Gasilnike namestite na vidna in lahko dostopna mesta. V gospodinjstvu je priporočljivo namestiti gasilnike v kurilnico, kuhinjo, garažo, delovni prostor, na podstrešje in v druge prostore, v katerih bi lahko nastal požar. 

Gasilnike je treba vzdrževati v predpisanih rokih v skladu z navodili proizvajalca. Vzdrževanje in ponovno polnjenje lahko opravljajo le pooblaščene osebe. Upoštevajte navodila proizvajalcev, ki so na gasilniku. 

Če imate možnost, se udeležite prikaza gašenja z gasilniki in poskusite tudi sami ravnati z njimi. S tako pridobljenimi izkušnjami boste ob požaru znali hitro in pravilno uporabljati gasilnik. 

Gašenje z gasilniki je učinkovitejše, če gasi več oseb hkrati. Pri gašenju upoštevajte naslednja priporočila:

• vedno gasite tako, da se je mogoče umakniti;
• gasite v smeri vetra;
• gasiti začnite na sprednjem robu požara in vsaj tri korake od požara;
• iztekajočo vnetljivo tekočino začnite gasiti na mestu, kjer izteka.

Po vsakem gašenju poskrbite za ponovno polnjenje gasilnikov in jih namestite tja, od koder ste jih vzeli. 

Če ugotovite, da ognja ne morete pogasiti sami, pokličite na številko 112.

Požarna varnost za gluhe in naglušne, slepe in slabovidne, gluhoslepe ter gibalno ovirane osebe

Pri načrtovanju ukrepov varstva pred požarom pomisliti tudi na gluhe in naglušne, slepe in slabovidne, gluhoslepe ter gibalno ovirane osebe. 

Nekatere gluhe in naglušne, slepe in slabovidne, gluhoslepe ter gibalno ovirane osebe živijo samostojno, nekatere potrebujejo občasno pomoč druge osebe ali oseb, nekatere pa pomoč potrebujejo stalno. V družinah, šolah, ustanovah, na delovnih mestih, kjer živijo, delajo ali se zadržujejo gluhe in naglušne, slepe in slabovidne, gluhoslepe ter gibalno ovirane osebe, je treba pri načrtovanju ukrepov varstva pred požarom upoštevati, da nekatere osebe ob požaru ne bodo zaznale dima ali ognja, ne bodo se mogle evakuirati same, ne bodo slišale opozorila za nevarnost požara. 

Ogenj se lahko hitro razvije v požar, zato je ustrezen odziv odločilnega pomena. Pri gluhih in naglušnih, slepih in slabovidnih, gluhoslepih ter gibalno oviranih osebah se lahko zaradi zmanjšane slušne in vidne zaznave ali mobilnosti možnosti hitrega odziva zmanjšajo. Da bi lahko v nevarnosti pravočasno in pravilno ukrepali, je treba ukrepe varstva pred požarom načrtovati pravočasno. 

Za varno izvajanje evakuacije morajo biti evakuacijske poti in zasilni izhodi prosti in prehodni. Načrtovana evakuacija mora biti prilagojena tudi za gluhe in naglušne, slepe in slabovidne, gluhoslepe ter gibalno ovirane osebe in jim mora omogočati varno evakuacijo na zbirno mesto. Ovire so lahko stopnice, pragovi, ozki prehodi, na hodnik postavljene omare, naprave, škatle in podobno, neprehodni zasilni izhodi, neravne in drseče notranje in zunanje talne površine, močni svetlobni signali, neustrezen naklon klančin in podobno. 

Evakuacijske poti morajo biti načrtovane, izvedene in vzdrževane tako, da omogočajo varen izhod vsem uporabnikom. Že pri projektiranju, gradnji in rekonstrukciji objektov je treba upoštevati pravila požarno varne gradnje. Naprave, napeljave in drugo morajo biti narejeni iz materialov, ki zagotavljajo požarno varnost. Upoštevati je treba tudi predpise in standarde s področja graditve objektov, v katerih so opredeljene zahteve, ki omogočajo dostop, vstop in uporabo objektov brez grajenih in komunikacijskih ovir. 

Priporočamo, da gluhe in naglušne, slepe in slabovidne, gluhoslepe ter gibalno ovirane osebe oziroma njihovi družinski člani ali skrbniki obvestijo sosede, sodelavce, sošolce, učitelje, osebe, odgovorne za izvajanje ukrepov varstva pred požarom, da bodo ob evakuaciji potrebovali pomoč in kakšna naj bo ta pomoč. 

Pri načrtovanju ukrepov varstva pred požarom je treba ugotoviti, koliko gluhih in naglušnih, slepih in slabovidnih, gluhoslepih ter gibalno oviranih oseb je v stavbi, kje so (na primer v katerem nadstropju, stanovanju, pisarni, učilnici) in kakšno pomoč bodo potrebovale. Nekatere se bodo lahko evakuirale same, druge bodo potrebovale pomoč. Na podlagi števila oseb, ki bodo potrebovale pomoč, in njihovih sposobnosti, določite osebe, ki jim bodo pomagale. To so lahko tudi sošolci, sodelavci, sosedi. Dogovorite se, kakšne bodo naloge pomočnikov pri evakuaciji. Lahko dajo oporo pri hoji, nesejo osebo, nesejo osebo na invalidskem vozičku, nosilih in drugih pripomočkih. Ob evakuaciji je treba poskrbeti tudi za pripomočke, nujne za ohranitev življenja (respirator, aspirator, nahrbtnik s kisikom) ter druge pripomočke, ki jih oseba uporablja (bergle, invalidski voziček, bela palica, pes vodnik in podobno).

Opomba: s pojmom osebe, ki bodo pomagale niso mišljene osebe, določene za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije, ki so opredeljene v Pravilniku o usposabljanju in pooblastilih za izvajanje ukrepov varstva pred požarom. Osebe, ki bodo pomagale, so lahko sošolci, sodelavci, sosedi. Te osebe je treba seznaniti z nalogami, ki jih bodo imeli ob evakuaciji. 

Pripomočki za premagovanje višinskih razlik (stopniščna dvigala, klančine in podobno) in uporaba pripomočkov za evakuacijo (stopniščni vzpenjalnik, evakuacijski stol, deska, nosila in podobno) olajšajo evakuacijo. Razmislite o njihovi namestitvi. Osebe, ki bodo pomagale, naj se seznanijo, kje so ti pripomočki in kako se uporabljajo. 

Običajnih dvigal ob nevarnosti ne smemo uporabljati. Za evakuacijo se smejo uporabiti le dvigala za gasilce ali dvigala za evakuacijo. Ta dvigala lahko upravljajo usposobljene osebe že pred prihodom gasilcev. 

Vaje evakuacije naj se izvajajo skupaj z gluhimi in naglušnimi, slepimi in slabovidnimi, gluhoslepimi in gibalno oviranimi osebami ter osebami, ki jim pomagajo. Na vaji preverite, ali so načrtovane rešitve ustrezne, po opravljeni vaji pa odpravite ugotovljene nepravilnosti.

Požarna varnost in prosti čas

Dopuste, počitnice, praznike in vikende lahko preživljate na morju, potovanjih, v gorah ali pa kar doma. Ne glede na to, kje preživljate prosti čas, ne pozabite, da lahko kadar koli zagori. Da bo prosti čas minil brezskrbno in veselo, je pomembno, da poznate preventivne ukrepe, s katerimi lahko preprečite nastanek požara.

Pred odhodom na dopust dom zaščitite pred vlomilci, enako pomembno pa je, da poskrbite tudi za požarno varnost. Pred odhodom si vzemite nekaj časa in preverite, ali ste storili, kar je mogoče, da preprečite nastanek požara.

Izključite in iz električnega omrežja izklopite gospodinjske aparate (likalnik, sušilnik, opekač, grelnik vode in podobno) ter elektronske naprave (televizor, radio, računalnik in podobno). Izklopite polnilne postaje akumulatorskih naprav (sesalnik in podobno). Naprav ne puščajte v stanju pripravljenosti.

Med svojo odsotnostjo ne polnite električnih koles, skirojev, rolk, skuterjev in podobno.

Poskrbite, da bodo garaže, delovne sobe, podstrešja in kleti pospravljeni. Lahko vnetljive in gorljive snovi hranite v zaprti prvotni embalaži v primerno zračenem prostoru, stran od ognja in vira toplote.

Zaprite plinsko jeklenko, da preprečite uhajanje plina in eksplozijo.

Izpraznite pepelnike, še prej navlažite vsebino. V stanovanju ne puščajte prižganih cigaret.

Vrata med prostori zaprite, saj s tem upočasnite širjenje požara.

Ugasnite vse luči. 

Naslov in telefonsko številko kraja dopustovanja oziroma številko mobilnega telefona pustite pri sosedih, sorodnikih ali prijateljih, da vas lahko pokličejo, če se zgodi nesreča. 

Osebe, ki bodo ostale doma, poučite o nevarnosti požara in preventivnih ukrepih ter o tem, kako poklicati na številko 112. Pogovorite se, kako se lahko varno evakuirajo ob požaru.

Če potujete pozimi, poskrbite tudi za kurilne in grelne naprave. Ugasnite in iz električnega omrežja izklopite električne grelne blazine in odeje, električne radiatorje, kaloriferje in podobno. Prepričajte se, da je ogenj v kaminu ali peči popolnoma ugasnil. Ohlajen pepel s kovinsko lopato pospravite v kovinsko vedro in ga zmočite z vodo, da se popolnoma ohladi. Vedra s pepelom ne puščajte v stanovanju, temveč ga odnesite ven in popolnoma ohlajenega (ko ni več nevarnosti vžiga) odložite. 

Med vožnjo ali počitkom na parkirišču ne odmetavajte gorečih ali tlečih delcev (na primer cigaretnih ogorkov) in stekla. Vozila ne parkirajte v visoki travi.

Poleti je zaradi suhega vremena lahko povečana požarna ogroženost naravnega okolja in tako je povečana možnost za nastanek požara. 

Če na poti naletite na požar v naravi in je cesta zaprta, upoštevajte obvestila o zaporah cest in navodila pristojnih služb ter ustrezno prilagodite pot. 

V vozilo namestite ustrezen gasilnik. 

Če dopustujete v tujini, se pozanimajte, na katero številko lahko pokličete gasilce ali druge reševalne službe. 

Po prihodu v hotel, apartma, hostel, koče in podobno se seznanite s hišnim redom, načrtom evakuacije in navodili, kaj storiti ob požaru. V sobah so navadno obešeni na notranji strani vrat ali pa jih dobite na recepciji. 

V skladu z načrtom evakuacije preverite, kako bi se ob požaru lahko evakuirali. Oglejte si, kje potekajo evakuacijske poti in kje so zasilni izhodi ter ali so prosti in prehodni. Preštejte, koliko vrat je med vašo sobo in zasilnim izhodom (med požarom je vidljivost zaradi dima lahko zmanjšana). 

Preverite, kje so nameščeni ročni javljalnik požara, gasilniki in hidranti s poltogo cevjo. 

Upoštevajte prepovedi glede kajenja in uporabe lastnih grelnih in kuhalnih naprav. Kuhajte le v tistih namestitvah, kjer je to dovoljeno. 

Ko polnite baterije mobilnih naprav, fotoaparatov in drugih naprav, upoštevajte navodila proizvajalca. Ne preobremenjujte vtičnic. 

Če je kajenje dovoljeno (kadilske sobe), nikoli ne kadite v postelji. Uporabljajte negorljive pepelnike. 

Pred spanjem ali preden zapustite namestitev, preverite, ali ste izklopili naprave. Še posebno pozorni bodite na naprave, ki oddajajo toploto (štedilnik, grelnik vode, sušilnik las, grelne naprave in podobno). 

Po prihodu v kamp se seznanite s hišnim redom in navodili, kaj storiti ob požaru. Dobite jih na recepciji. Preverite, kje v kampu so nameščeni gasilniki in hidranti s poltogo cevjo. 

Prostor pred šotorom, počitniško prikolico in avtodomom očistite gorljivih snovi (iglice, suha trava, storži in podobno). 

Šotori, počitniške prikolice in avtodomi so narejeni iz gorljivih materialov. Tudi predmeti, kot so spalne vreče, brisače in obleke, hitro zagorijo. 

V šotoru ne kuhajte. Pri postavitvi kuhalnika upoštevajte varno razdaljo od šotora, počitniške prikolice oziroma drugih gorljivih snovi. Med pripravo hrane naj bo kuhalnik ves čas pod nadzorom. Ko prenehate kuhati, ga ugasnite. 

Za razsvetljavo ne uporabljajte sveč. Uporabljajte svetila na baterije, plin, elektriko ali sončno energijo (solarna svetila). 

Žar kurite le na urejenih mestih, ki so v kampu določena in označena. Kurišče mora biti obdano z negorljivim materialom, prostor okoli njega pa očiščen vseh gorljivih snovi. Ogenj mora ves čas nadzorovati odrasla oseba. Po končanem kurjenju ogenj popolnoma pogasite. Ob močnejšem vetru ali močnejših sunkih vetra ne kurite, če pa ste že začeli, takoj prenehajte in ogenj pogasite. 

V počitniško prikolico in avtodom namestite ustrezen javljalnik požara oziroma javljalnik ogljikovega monoksida, gasilnik ali požarno odejo. 

Po prihodu v marino se seznanite s hišnim redom, načrtom evakuacije in navodili, kaj storiti ob požaru. Dobite jih na recepciji. Preverite, kje v marini so gasilniki in hidranti s poltogo cevjo. 

Čeprav ste na vodi, je tudi na plovilih nevarnost požara velika, saj so narejena iz gorljivih snovi. Bodite previdni pri kajenju. Če lahko na plovilu kuhate, upoštevajte preventivne ukrepe za preprečitev požara. 

Redno vzdržujte napeljave na plovilu.

Iz bližine motorja odstranite gorljive snovi in vnetljive tekočine, ki bi se lahko zaradi vročega motorja vnele. 

Ko točite gorivo, ne kadite. 

Na večje plovilo namestite ustrezen javljalnik požara oziroma javljalnik ogljikovega monoksida, gasilnik ali požarno odejo. 

Če ste na križarjenju, upoštevajte varnostna navodila in prepovedi glede kajenja. Udeležite se vaje evakuacije.

Kako preprečiti požare med božičnimi in novoletnimi prazniki

Prazniki so čas veselja, topline in prijateljstva. To je čas, ki ga največkrat preživite v zavetju svojega doma v krogu družine in prijateljev. Z okrasitvijo doma pričarate prijetno praznično razpoloženje, vendar je treba tudi med prazniki poskrbeti za požarno varnost. Naj prazniki zažarijo, ne zagorijo! Bodite previdni z ognjem! 

Pri nakupu naravne smreke preverite, ali je sveža (iglice morajo biti zelene, ne smejo odpadati, iglice se upognejo in ne prelomijo, na dotik mora biti deblo lepljivo). 

Naravna smreka naj ima vedno dovolj vode, saj suha pomeni večjo nevarnost za nastanek požara. 

Če se odločite za nakup umetne smreke, naj bo narejena iz težko gorljive snovi. 

Smreko trdno postavite v stojalo v bližini vtičnic. Postavite jo tako, da ne bo ovirala prehodov skozi vrata ali okna. Stoji naj vsaj meter od ognja ali vira toplote (kamina, peči, štedilnika, televizorja in podobno). 

Smreki se ne približujte z odprtim ognjem (prižganimi svečami, vžigalicami, vžigalniki, kresničkami in podobno). 

Otrokom in domačim živalim preprečite, da bi skakali okrog smreke ali plezali nanjo. 

Za okrasitev doma uporabite okraske, narejene iz težko gorljivih snovi. Okraske in darila postavite tako, da bodo dovolj odmaknjeni od virov ognja in toplote. Takoj ko so darila odvita, odstranite darilni papir, škatle in okrasne trakove, saj lahko hitro zagorijo. 

Lučke naj bodo narejene po ustreznem standardu, uporabljajte pa jih po navodilu proizvajalca. Kratek stik lahko povzroči požar, zato pred namestitvijo lučk preglejte kable in ne preobremenjujte vtičnic. 

Preden odidete od doma ali greste spat, izklopite lučke in pogasite sveče. 

Če doma pripravite zabavo ali praznovanje, upoštevajte ukrepe, s katerimi lahko preprečite požar. 

Pirotehnične izdelke uporabljajte po navodilih proizvajalca in v skladu s predpisi.

Požar na prometnih sredstvih

Požar na osebnem vozilu se lahko hitro širi, vendar je verjetnost, da bi zaradi požara osebno vozilo eksplodiralo, zelo majhna. Začetni požar v osebnem vozilu lahko z gasilnikom sami pogasite ali omejite.

Uporaba gasilnika v osebnem vozilu

Če na osebnem vozilu opazite znamenja, ki bi lahko pomenila požar (dim, vonj po zažganem ali plamen), vozilo takoj ustavite na varnem mestu. Zapeljite ob rob vozišča ali na odstavni pas. Ne ustavljajte na bencinski črpalki ali v suhi travi. Zatem:

• ugasnite motor ter vklopite varnostne utripalke;
• previdno zapustite vozilo. Vozilo morajo zapustiti vsi potniki in se čim prej umakniti na varno;
• če lahko, iz vozila vzemite le najnujnejše osebne predmete in dokumente, morebitni tovor pustite v njem;
• vozilo ustrezno zavarujte in označite z varnostnim trikotnikom;
• če imate gasilnik in ga lahko varno dosežete, poskušajte pogasiti požar. 

Če se je požar že razvil in ga ne morete pogasiti, pokličite številko 112. 

Priporoča se, da v vozilo namestite gasilnik na ABC-prah z učinkovitostjo gašenja najmanj 8A 55B (2 do 3 kg). Gasilnik naj bo čvrsto pritrjen na lahko dosegljivemu mestu. Vzdržujte in uporabljajte ga v skladu z navodili proizvajalca. 

Če zagori v motorju osebnega vozila, malo privzdignite pokrov motorja. Gasilnik usmerite v odprtino med pokrovom motorja in masko vozila. Pred gašenjem nikoli ne odpirajte pokrova motorja. Požar se namreč lahko razvije do te mere, da ga ni mogoče pogasiti z gasilnikom. Če se je požar že razvil in ga ne morete pogasiti, pokličite številko 112. 

Če vaše osebno vozilo zagori v predoru, vključite varnostne utripalke in poskušajte vozilo zapeljati iz predora. Ne obračajte vozila in ne vozite vzvratno. 

Če to ni mogoče:

• zapeljite v odstavno nišo oziroma ob skrajni desni rob vozišča;
• ugasnite motor;
• previdno zapustite vozilo. Vozilo morajo zapustiti vsi potniki in se čim prej umakniti na varno;
• če lahko, iz vozila vzemite le najnujnejše osebne predmete in dokumente, morebitni tovor pustite v njem;
• če lahko, požar pogasite z vašim gasilnikom ali gasilnikom, nameščenim v predoru. 

Če požara ne morete pogasiti oziroma se je že razvil, takoj zapustite območje gorečega vozila. Predor zapustite po najvarnejši poti in pri tem upoštevajte oznake za izhod v sili v predoru. Pred dimom se zaščitite tako, da si nos in usta pokrijete z robcem ali kosom obleke. 

Pomoč pokličite s stacionarnim telefonom v predoru (SOS, klic v sili) ali z mobilnim telefonom na številko 112. 

Če vaše osebno vozilo zagori na viaduktu, vključite varnostne utripalke in poskušajte vozilo zapeljati do konca viadukta. Če to ni mogoče, vozilo ustavite ob skrajnem desnem robu vozišča in ga poskušajte pogasiti. Če požara ne morete pogasiti, pokličite številko 112.

Besedilo je pripravljeno na podlagi določb predpisov, standardov, priporočil in drugih vsebin, objavljenih na spletnih straneh ministrstev, služb, organizacij in podobno. Nekatera besedila so nastala v projektu Oktober, mesec požarne varnosti.