V obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje so vključeni delavci v delovnem razmerju pri pravnih osebah in drugih delodajalcih, zasebniki, ki opravljajo samostojno gospodarsko ali poklicno dejavnost, kmetje in člani njihovih gospodarstev ter druge osebe, ki opravljajo določene dejavnosti in uživajo pravice, katere so podlaga za obvezno zavarovanje.

Z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem se v Sloveniji na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) zagotavljajo naslednje pravice:

• pravica do pokojnine, pri čemer poznamo več vrst pokojnin (starostna in predčasna pokojnina, invalidska pokojnina, vdovska pokojnina, družinska pokojnina, delna pokojnina in izplačilo 40 odstotkov starostne in predčasne pokojnine),
• pravice iz invalidskega zavarovanja (pravica do poklicne rehabilitacije in pravica do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, pravica do premestitve in pravica do nadomestila za invalidnost, pravica do dela s krajšim delovnim časom in pravica do delnega nadomestila,
• dodatne pravice (pravica do dodatka za pomoč in postrežbo, pravica do invalidnine) in
• druge pravice (pravica do letnega dodatka).

Pravica do poklicne rehabilitacije

Poglavitni namen poklicne rehabilitacije sta njena preventivna in povrnitvena funkcija, ki zagotavljata pravočasen odziv na ugotovljeno invalidnost s ciljem, da pri zavarovancu ne bi prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, in sicer na način, da se odpravijo oziroma ublažijo posledice nastale zmanjšane delovne zmožnosti. Izvedensko mnenje o tem, ali je pri zavarovancu ugotovljena invalidnost, poda senat invalidske komisije v sestavi najmanj dveh izvedencev. Na podlagi morebitne ugotovljene določene kategorije invalidnosti Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) izda odločbo, s katero odloči o pravici zavarovanca do poklicne rehabilitacije.

Pravico lahko pridobi zavarovanec:

• ki je invalid II. kategorije invalidnosti in na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 55 let, se pa lahko, glede na preostalo delovno zmožnost, usposobi za drugo delo, ki ga bo opravljal polni delovni čas,
• ki je invalid II. kategorije invalidnosti in na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 50 let starosti, se pa lahko, glede na preostalo delovno zmožnost, usposobi za drugo delo, ki ga bo opravljal s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno.

Zavarovanec lahko v določenih primerih uveljavlja pravico do poklicne rehabilitacije tudi kot izbirno pravico namesto pravice do premestitve ali dela s krajšim delom časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno.

Poklicna rehabilitacija se izvaja v dveh oblikah, in sicer lahko zavarovanec še nadalje opravlja isto delo ali poklic, kot ga je opravljal pred nastankom invalidnosti, pri čemer se delovno mesto ustrezno prilagodi s tehničnimi pripomočki, ki omogočajo opravljanje dela. V kolikor to ni možno, se lahko zavarovanec usposobi za drug poklic ali delo (kratkotrajno usposabljanje in izobraževanje, izobraževanje na ustreznih šolah).

Usposabljanje za delo po pridobitvi pravice do poklicne rehabilitacije poteka pod pogoji in na način, ki so določeni v pogodbi o poklicni rehabilitaciji, ki zavezuje zavarovanca, delodajalca in ZPIZ, v kolikor je zavarovanec zaposlen, oziroma zavarovanca, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) in ZPIZ, če zavarovanec ni zaposlen.

V času poklicne rehabilitacije pripada zavarovancu nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije. Če je bil zavarovanec ob nastanku invalidnosti brezposeln, se mu obdobje poklicne rehabilitacije šteje v zavarovalno dobo.

Podrobnejše informacije o postopku pridobitve pravice do poklicne rehabilitacije, sklenitve pogodbe o poklicni rehabilitaciji, višini pripadajočega nadomestila ter ostalih pomembnih informacijah so na spletni strani ZPIZ.

Pravica do premestitve in pravica do nadomestila za invalidnost

Zavarovanec, ki se je v okviru poklicne rehabilitacije usposobil za drugo delo kot tudi zavarovanec, pri kateremu je nastala določena kategorija invalidnosti in je še vedno zmožen opravljati delo na drugem delovnem mestu s polnim delovnim časom, ima pravico do premestitve.

Pogoj za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost je izpolnjen  v primeru, da se zavarovanec zaposli pri delodajalcu na ustreznem delovnem mestu, ki ga lahko opravlja skladno z ugotovljenimi omejitvami. Zavarovancu, ki je samozaposlen, kmet ali družbenik, se nadomestilo za invalidnost izplačuje pod pogojem, da poda izjavo, kdaj je pričel opravljati dejavnost skladno z omejitvami.

Pravico do nadomestila za invalidnost pridobi tudi zavarovanec, če je ob nastanku invalidnosti brezposeln ali če je po nastanku invalidnosti izgubil zaposlitev oziroma obvezno zavarovanje brez svoje volje ali krivde ali po svoji volji ali krivdi ter se je v roku 30 dni po dokončnosti odločbe o priznani pravici do premestitve ali prenehanju delovnega razmerja prijavil pri ZRSZ.

Podrobnejše informacije glede uveljavljanja pravice do premestitve ter o uveljavljanju pravice do nadomestila za invalidnost so na spletni strani ZPIZ.

Pravica do dela s krajšim delovnim časom in pravica do delnega nadomestila

Zavarovanec pridobi pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, če ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom na delovnem mestu, na katerem dela ali če ni več zmožen s polnim delovnim časom opravljati drugega dela. Pravica se prizna zavarovancu:

• pri katerem je podana III. kategorija invalidnosti in ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom;
• pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti po dopolnjenem 55. letu starosti in ima preostalo delovno zmožnost za opravljanje dela, ki ga opravlja, ali za drugo delo vsaj s krajšim delovnim časom od polnega;
• po končani poklicni rehabilitaciji, ki se je usposobil za drugo delo, ki ga bo opravljal s krajšim delovnim časom od polnega najmanj štiri ure dnevno.

Zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji, zagotavlja pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, delodajalec.

Pravico do delnega nadomestila pridobi zavarovanec, kateremu je bila priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, če je v delovnem razmerju in je po nastanku invalidnosti sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas od polnega. Prav tako ima pravico do delnega nadomestila zavarovanec, ki opravlja samostojno dejavnost, je družbenik ali kmet ter poda izjavo, da je začel opravljati dejavnost s krajšim delovnim časom.

Oseba, ki je ob nastanku invalidnosti brezposelna ali pa je delo izgubila po nastanku invalidnosti, pridobi pravico do delnega nadomestila, če se v roku 30 dni po dokončnosti odločbe o priznani pravici do dela s krajšim delovnim časom ali po prenehanju delovnega razmerja prijavi pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.

Podrobnejše informacije glede uveljavljanja pravice do dela s krajšim delovnim časom, pogojev in odmere pravice do delnega nadomestila so na spletni strani ZPIZ.

Dodatek za pomoč in postrežbo

Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo pridobijo uživalci starostne, predčasne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki za opravljanje osnovnih življenjskih potreb nujno potrebujejo stalno pomoč in postrežbo drugega. Poleg uživalcev pokojnin imajo  pravico do dodatka za pomoč in postrežbo tudi drugi z zakonom določeni zavarovanci.

Namen dodatka za pomoč in postrežbo je, da upravičenec z njim delno ali v celoti poplača stroške, ki nastajajo zaradi tuje nege in pomoči, ki jo upravičenec potrebuje za opravljanje osnovnih življenjskih potreb, ki jih sam zaradi zdravstvenih razlogov ne more opravljati.

Podlaga za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo izhaja zgolj iz zdravstvenega stanja upravičenca, medtem ko materialne razmere upravičenca ne vplivajo na pravico. Izvedensko mnenje o tem, ali oseba, ki uveljavlja pravico do dodatka za pomoč in postrežbo druge osebe za opravljanje vseh ali pa večine osnovnih življenjskih potreb, da je slepa ali slabovidna, da potrebuje stalno nadzorstvo, ali da je pri njej zmanjšana zmožnost premikanja za najmanj 70 odstotkov, poda invalidska komisija ali drug izvedenec organa.

Podrobnejše informacije o postopku za pridobitev pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, njeni višini, izplačevanju ter ostale pomembne informacije so na spletni strani ZPIZ.

Invalidnina za telesno okvaro

Invalidnina za telesno okvaro je mesečni denarni prejemek, do katerega  je upravičen zavarovanec, pri katerem je določena telesna okvara nastala med zavarovanjem. Telesna okvara je podana, če nastane pri zavarovancu izguba, bistvenejša poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali ta okvara povzroča invalidnost ali ne.

Do 7. 8. 2021 je zavarovanec pridobil pravico do invalidnine le v primeru, ko je telesna okvara nastala kot posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, od 7. 8. 2021 dalje, ko je začela veljati novela ZPIZ-2J, pa lahko zavarovanci pridobijo pravico do invalidnine za telesno okvaro tudi, če je le-ta posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela.

Z uveljavitvijo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) se je urejanje invalidnine sicer preneslo na predpise s področja varstva invalidov, do uveljavitve teh predpisov pa se pri priznanju te pravice še vedno upoštevajo predpisi, veljavni do 31. 12. 2012.

Invalidnina za telesno okvaro ne pripada zavarovancu, pri kateremu je vzrok nastanka telesne okvare poškodba pri delu ali poklicna bolezen, pa je bil do nastanka telesne okvare pretežni del zavarovanja vključen za ožji obseg pravic.

Postopek za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro se začne na predlog osebnega zdravnika zavarovanca, zavarovanca samega ali njegovega zakonitega zastopnika oziroma. pooblaščenca.

Mnenje, ali je pri zavarovancu podana telesna okvara ter stopnja telesne okvare, poda invalidska komisija ZPIZ. Višina invalidnine je odvisna od stopnje telesne okvare. Najnižja, osma stopnja je 30 odstotna, prva stopnja pa je 100 odstotna telesna okvara.

Podrobnejše informacije o postopku za pridobitev pravice do invalidnine za telesno okvaro so na spletni strani ZPIZ.