V obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje so vključeni delavci v delovnem razmerju pri pravnih osebah in drugih delodajalcih, zasebniki, ki opravljajo samostojno gospodarsko ali poklicno dejavnost, kmetje in člani njihovih gospodarstev ter druge osebe, ki opravljajo določene dejavnosti in uživajo pravice, katere so podlaga za obvezno zavarovanje.

Z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem se v Sloveniji na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) zagotavljajo naslednje pravice:

• pravica do pokojnine, pri čemer poznamo več vrst pokojnin (starostna in predčasna pokojnina, invalidska pokojnina, vdovska pokojnina, družinska pokojnina, delna pokojnina in izplačilo 40 odstotkov starostne in predčasne pokojnine),
• pravice iz invalidskega zavarovanja (pravica do poklicne rehabilitacije in pravica do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, pravica do premestitve in pravica do nadomestila za invalidnost, pravica do dela s krajšim delovnim časom in pravica do delnega nadomestila,
• dodatne pravice (pravica do dodatka za pomoč in postrežbo, pravica do invalidnine) in
• druge pravice (pravica do letnega dodatka).

Starostna pokojnina

Starostna pokojnina je pokojninski prejemek, ki izhaja iz pokojninskega zavarovanja in se izplačuje mesečno zavarovancu, ki izpolnjujejo predpisane pogoje dopolnjene starosti in pokojninske dobe brez dokupa, pokojninske dobe ali zavarovalne dobe. V osnovi naj bi starostna pokojnina upravičencu po upokojitvi zagotavljala varovanje osnovne socialne starosti ter vsaj približno ohranitev ekonomskega položaja, ki ga je imel, ko je bil še aktiven.

Pravico do starostne pokojnine pridobi zavarovanec, ki izpolnjuje pogoje predpisane starosti in dopolnjene pokojninske dobe ter ni več vključen v obvezno zavarovanje. Zavarovanec (moški in ženska) mora za pridobitev starostne pokojnine izpolnjevati pogoj starost 60 let in 40 let pokojninske dobe brez dokupa oziroma starost 65 let in 15 let zavarovalne dobe.

Najnižja pokojnina

Institut najnižje pokojnine, odmerjene od najnižje pokojninske osnove, pri posameznikih nastopa v funkciji socialnega korektiva. Vsakemu zavarovancu, ki v Republiki Sloveniji izpolni pogoje za priznanje pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, se po uradni dolžnosti prizna pokojnina najmanj v višini minimalne pokojnine, tudi če je pokojnina, odmerjena od dejanske pokojninske osnove, nižja od tega zneska.

Zavarovancu, ki pridobi pravico do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, se tako zagotovi najnižja pokojnina v znesku, ki se je v letu 2021 določil v višini 29,5 odstotka najnižje pokojninske osnove (279,56 evra). Od določitve dalje se ta znesek usklajuje na enak način kot pokojnine.  

Zagotovljena (starostna in invalidska) pokojnina

Zagotovljena pokojnina se po uradni dolžnosti zagotavlja zavarovancem, ki so pridobili pravico do starostne ali invalidske pokojnine in so se upokojili s tako imenovano polno pokojninsko dobo, ki je bila po vsakokratno veljavnem predpisu predpisana za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti. Zagotovljena pokojnina je bila leta 2021 določena v višini 620,00 evrov, od določitve dalje pa se ta znesek usklajuje na enak način kot pokojnine.

Predčasna pokojnina

Predčasna pokojnina je prejemek iz pokojninskega zavarovanja, za pridobitev katerega so predpisani blažji pogoji kot za starostno upokojitev. Za pridobitev pravice do predčasne pokojnine zavarovanec (moški in ženska) ne sme biti več vključen v obvezno zavarovanje ter mora dopolniti starost 60 let in 40 let pokojninske dobe, medtem ko je pri starostni pokojnini zahtevana dopolnitev 40 let pokojninske dobe brez dokupa.

Odmera predčasne pokojnine se sicer opravi glede na dopolnjeno pokojninsko dobo na enak način kot v primeru odmere starostne pokojnine, vendar pa predčasen odhod v pokoj vpliva na višino pokojnine, saj se zaradi upokojitve pred dopolnitvijo zakonsko predpisane starosti za vsak mesec manjkajoče starosti do starosti 65 let pokojnina zniža za 0,3 odstotka. Zmanjšanje pokojnine je trajno in ne sme znašati več kot 18 odstotkov.

Predčasna pokojnina se mesečno izplačuje zavarovancu, ki izpolnjuje predpisan pogoj dopolnjene starosti in pokojninske dobe. Za razliko od starostne pokojnine se za pridobitev pravice do predčasne pokojnine upošteva vsa pokojninska doba, ki zajema vsa obdobja zavarovalne dobe in posebne dobe, ki se upoštevajo za pridobitev pravice do starostne pokojnine in od katerih je odvisen odstotek odmere pokojnine (vključno z dokupljeno dobo, dobo prostovoljnega vstopa v obvezno zavarovanje).

Invalidska pokojnina

Invalidska pokojnina je pokojninski prejemek, ki pripada zavarovancu ob nastanku invalidnosti, če zanjo izpolnjuje zakonsko določene pogoje, njena višina pa je praviloma odvisna od dosežene pokojninske dobe ter od osnov, od katerih so bili plačani prispevki. Z invalidsko pokojnino se upravičencu nadomešča dohodek, ki si ga zaradi nastale invalidnosti ne more več zagotavljati sam.

Najnižji znesek invalidske pokojnine

Zavarovancem, ki so pridobili pravico do invalidske pokojnine, se po uradni dolžnosti zagotavlja najnižji znesek invalidske pokojnine v višini, ki je bila v letu 2021 določena v višini 41 odstotkov najnižje pokojninske osnove (388,54 EUR) in se od določitve dalje usklajuje na enak način kot pokojnine.

Vdovska pokojnina

Vdovska pokojnina je pokojninski prejemek, do katerega je upravičena vdova ali vdovec pokojnega zavarovanca ali uživalca pokojnine, s čimer se zagotavlja socialna in materialna varnost preživelemu zakoncu ali zunajzakonskemu partnerju.

Del vdovske pokojnine

Če ima vdova ali vdovec poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do svoje starostne, predčasne ali invalidske pokojnine, lahko uživa pokojnino po svoji izbiri. Če je za vdovo ali vdovca ugodnejše prejemanje starostne, predčasne ali invalidske pokojnine, se ji(mu) lahko poleg tega prejemka izplačuje še 15 odstotkov vdovske pokojnine, ki bi bila sicer priznana vdovi ali vdovcu.

Zagotovljena vdovska pokojnina

Zagotovljena vdovska pokojnina se od 1. januarja 2024 dalje zagotavlja tistim vdovam ali vdovcem, ki hkrati izpolnjujejo tako pogoje za pridobitev pravice do vdovske pokojnine kot tudi pravico do svoje starostne, predčasne ali invalidske pokojnine. Zagotavlja se v višini seštevka njihove starostne, predčasne ali invalidske pokojnine ter zneska osnove za odmero vdovske pokojnine, vendar največ do višine zagotovljene pokojnine, ki od 1. januarja 2024 dalje znaša 748,27 evra in se bo v prihodnje usklajevala enako kot ostale pokojnine.

Pri vdovah ali vdovcih, ki bodo zahtevo za pridobitev pravice do vdovske pokojnine ali dela vdovske pokojnine šele vložili oziroma pri katerih Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) do 1. januarja 2024 o njihovi zahtevi še ni odločil, bo ZPIZ po uradni dolžnosti preverjal upravičenost do izplačila zagotovljene vdovske pokojnine.

Družinska pokojnina

Družinska pokojnina je pokojninski prejemek, do katerega je upravičen preživeli družinski član umrlega zavarovanca ali uživalca pokojnine. Med preživele družinske člane, ki so lahko upravičeni do družinske pokojnine, spadajo otroci, pastorki, vnuki, drugi otroci brez staršev ter starši, ki jih je umrli zavarovanec oziroma uživalec pravic preživljal v skladu s predpisi, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja.

Delna pokojnina

Delna pokojnina je namenjena zavarovancem, ki sicer izpolnjujejo pogoje za starostno ali predčasno pokojnino, vendar želijo še naprej ostati v obveznem zavarovanju v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar najmanj dve uri dnevno ali 10 ur tedensko. S tem je zavarovancem omogočen lažji prehod iz aktivnega statusa v status upokojenca. Uživalec delne pokojnine lahko kadarkoli spremeni obseg zavarovanja, o čemer mora obvestiti ZPIZ.

Letni dodatek

Letni dodatek je pravica iz obveznega zavarovanja, ki je vezana na predhodno priznano pravico do pokojnine oziroma nadomestila iz invalidskega zavarovanja in omogoča prejemnikom pokojnin boljši materialni položaj ter večjo socialno varnost. Izplačuje se enkrat letno, znesek pa se določi v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna. Pri določitvi višine zneska letnega dodatka se poleg pokojnine upravičenca upošteva tudi znesek dela vdovske pokojnine, znesek družinske pokojnine po drugem roditelju ter znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja.