Kaj so pravila pogojenosti?

Pogojenost predstavljajo pravila pogojenosti, ki so sestavljena iz predpisanih zahtev ravnanja (PZR) na podlagi pravnih aktov Evropske unije in standardov dobrih kmetijsko okoljskih pogojev (DKOP), ki so določena v strateškem načrtu skupne kmetijske politike in navedena v Prilogi III Uredbe 2021/2115/EU.

Pravila pogojenosti predstavljajo minimalne zahteve s področij:

• podnebje in okolje, vključno z vodo, tlemi in biotsko raznovrstnostjo ekosistemov;
• javno zdravje in zdravje rastlin;
• dobrobit živali.

Pogojenost smo do sedaj poznali pod nazivom navzkrižna skladnost in je ravno tako razdeljena na dva sklopa:

• dobro kmetijsko in okoljsko stanje zemljišč z devetimi standardi in
• predpisane zahteve ravnanja z 11 standardi.

Vsebinsko je pogojenost zahtevnejša od navzkrižne skladnosti, saj je večina standardov postala strožja, prav tako se je na seznam standardov dodalo nekatere, deloma spremenjene, prakse zelene komponente neposrednih plačil iz obdobja 2015-2022.

Zavezanci

Zavezanci za izpolnjevanje pravil pogojenosti so vsi vlagatelji zahtevkov za intervencije:

• neposredna plačila,
• kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP),
• ekološko kmetijstvo,
• dobrobit živali,
• biotično varstvo rastlin,
• lokalne pasme in sorte ter
• plačila Natura 2000.

Z letom 2024 bodo zavezanci tudi upravičenci do plačila za naravne in druge omejitve oziroma OMD plačila, medtem ko je za leto 2023 izjemoma predvideno, da se ta ukrep izvaja v okviru Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020. Posledično bodo morali upravičenci do OMD plačila v letu 2023 upoštevati navzkrižno skladnost kot je veljala za leto 2022, torej tudi zahteve vezane na živali, ki jih po novem ni v pogojenosti.

Prejemniki sredstev za obnovo vinogradov so do izteka triletnega obdobja po letu prejema plačila še naprej zavezanci za navzkrižno skladnost. Če poleg obnove vinogradov uveljavljajo še katero od naštetih intervencij, so poleg tega še zavezanci za pogojenost.

Sankcije

Upravne sankcije, nenamerna kršitev in namerna neskladnost:

• nenamerne kršitve (nimajo vpliva ali pa je ta zanemarljiv za doseganje ciljev standarda ali zahteve):
  • nimajo znižanja;
  • zavezanec dobi obvestilo (odločbo) z napotitvijo na svetovanje;
• nenamerne kršitve:
  • praviloma 3 % sankcija, za lažje kršitve je ta lahko znižana do 1 % oziroma za hujše kršitve zvišana do 10 % (glede na matriko kršitev, pri čemer se upošteva resnost, obseg in trajanje posledic kršitev (Priloga II Uredbe o pravilih pogojenosti);
• ponavljajoče kršitve:
  • praviloma 10 % sankcija (prva ponovitev),
  • naslednja ponovitev se obravnava kot namerna kršitev;
  • kot ponavljajoče se štejejo kršitve v treh zaporednih letih, če je bil zavezanec obveščen (odločba) o prejšnji kršitvi;
• namerne kršitve:
  • 15 % sankcija, lahko do 100 % (glede na resnost, obseg in trajanje – matrika kršitev).

 Sankcije se seštevajo po skupinah kršitev in ne več po področjih!, vendar:

• za več nenamernih kršitev ne več kot 5 % oz. 10 %, če ima vsaj ena kršitev resne posledice za doseganje ciljev standarda oziroma zahteve ali ima resne posledice za javno zdravje ali zdravje živali;
• za več prvič ponavljajočih ne več kot 20 %;
• za namerne ni omejitve do 100 % sredstev, do katerih je upravičen zavezanec.

Če se pojavi več nenamernih, ponavljajočih ali namernih kršitev, se le-te med seboj seštevajo, vendar seštevek sankcij ne sme preseči 100 % sredstev, do katerih je upravičen zavezanec na podlagi intervencij, ki jih uveljavlja.

Zaostrujejo se odstotki znižanj (za upravne sankcije) pri veliki resnosti namernih kršitev, vključno s popravljivimi in stalnimi posledicami kršitev. To pomeni, da bodo v prihodnje hude in očitno namerne kršitve zakonodaje, ki je del pogojenost, sankcionirane strožje (tudi 0 %, torej brez izplačila vseh intervencij, ki se uveljavljajo za dotično leto.