Skoči do osrednje vsebine

Prehranjevalne navade, prehranski vnos in samo stanje prehranjenosti pomembno vplivajo na pojavnost kroničnih nenalezljivih bolezni (srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen tipa 2, metabolni sindrom, debelost, bolezni prebavil in rak), tako v smislu preprečevanja, kot tudi njihovega razvoja. Ker se zdrave ali pa nezdrave prehranjevalne navade oblikujejo že zgodaj in imajo dolgoročne učinke na naše zdravje, je pomembno, da jim je posvečena zadostna skrb že v otroštvu, vendar pa jih je v vsakem življenjskem obdobju pomembno spodbujati in ohranjati.

Zdravo prehranjevanje in redna telesna dejavnost prispevata k boljšemu zdravju ter večji kakovosti življenja. Otroku med odraščanjem zagotavljata optimalno rast in razvoj, pri odraslih izboljšujeta počutje in delovno storilnost, dolgoročno pa predvsem krepita zdravje, povečujeta kakovost življenja ter prispevata k aktivnemu in zdravemu staranju.

Prehrana in prehranjevalne navade

Različne raziskave o načinu prehranjevanja v državi kažejo, da se polovica prebivalcev prehranjuje zdravo, pri drugi polovici pa je mogoče zaznati premajhno število dnevnih obrokov in tudi neustrezen ritem prehranjevanja. Smernice zdravega prehranjevanja priporočajo 3-5 obrokov dnevno. Dan je potrebno začeti z zajtrkom, ki nas oskrbi s potrebno energijo za začetek dneva, temu naj na približno štiri ure sledi manjši premostitveni obrok – malica ter večji obrok – kosilo.  Večerja naj bo vsaj dve uri pred spanjem.

Prevelika energijska vrednost obrokov, glede na pretežno sedeč življenjski slog prebivalcev, vpliva na pojav čezmerne teže in debelosti prebivalcev. Preveč zaužitih enostavnih sladkorjev in maščob, zlasti nasičenih, ter premalo vlaknin pa pomembno vplivajo na pojavnost bolezni srca in ožilja ter raka na debelem črevesu.

Pri številnih prebivalcih so v povprečju na krožnikih prevečkrat meso in mesni izdelki, premalo pa je rib, sadja, predvsem pa zelenjave, stročnic in prehranskih vlaknin, ki so pomembni varovalni dejavniki pred kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Številni prebivalci, glede na svoje potrebe, prekoračijo sprejemljivi vnos soli, ki je za večino prebivalcev približno eno čajno žličko soli na dan (5 gramov).

Za obvladovanje naraščajoče debelosti med prebivalstvom in pojavnosti kroničnih nenalezljivih bolezni sta pomembna tako zdravo prehranjevanje kot tudi zadostna vsakodnevna telesna dejavnost ljudi vseh starosti. Osnova za aktivnosti in ukrepe na področju prehrane in telesne dejavnosti za zdravje je v Sloveniji Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje - Dober tek Slovenija.

Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 - 2025 - Dober tek Slovenija

Največ nezdravega prehranjevanja, kot tudi sicer nezdravega življenjskega sloga in posledično zgodnjih oblik kroničnih nenalezljivih bolezni, je opaziti med revnimi in slabše izobraženimi. Skrb vzbujajoči izsledki raziskav o prehranjevalnih navadah Slovencev so vplivali na oblikovanje in sprejetje prve nacionalne prehranske politike v letu 2005, ki je bila s svojimi ukrepi in dejavnostmi jasno usmerjena v izboljšanje prehranjevalnih navad ter izboljšanje zdravja prebivalcev. Na Ministrstvu za zdravje smo leta 2015 v sodelovanju z drugimi resorji, stroko in nevladnimi organizacijami z namenom obvladovanja debelosti in kroničnih bolezni pripravili celovit Nacionalni programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 - 2025 – Dober tek Slovenija,  s sloganom Zdravo uživaj &več gibaj!

Prehranske smernice za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili

Na podlagi strokovnih izhodišč, ki jih je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje, in v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo smo oblikovali prehranske smernice, ki bodo ponudnikom avdiovizualnih medijskih storitev v pomoč pri oblikovanju lastnih pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili o živilih v času otroških programov. 

Na osnovi Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah morajo ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev v šestih mesecih od objave prehranskih smernic oblikovati lastna pravila ravnanja in jih javno objaviti. Pravila ravnanja se nanašajo na oglase o živilih, ki vsebujejo hranila in snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, kot so zlasti maščobe, trans maščobne kisline, sol ali natrij in sladkorji, katerih prekomerno uživanje v celotni prehrani ni priporočljivo.

Zmanjšanje oglaševanja navedenih živil otrokom bo pomembno prispevalo k bolj zdravim prehranjevalnim navadam, s tem pa posledično na zmanjšanje debelosti in kroničnih nenalezljivih bolezni pri otrocih. To je tudi eden izmed ciljev Nacionalnega programa Dober tek Slovenija, ki s številnimi ukrepi spodbuja  zdrave prehranske navade, ki so dobra popotnica kakovostnemu življenju.

Smernice zdravega prehranjevanja

Publikacije in druga gradiva

Programi nevladnih organizacij

Že vrsto let podpiramo aktivnosti vladnega in nevladnega sektorja na področju promocije zdravega prehranjevanja. V zadnjem razpisu na področju prehrane in telesne dejavnosti za zdravje (2023 - 2025) smo podprli naslednje projekte v povezavi s prehranjevanjem:

Programi prehrane

  • Kuhnapato, Otroci otrokom pripravimo zdrav tradicionalen obrok, Društvo Vesela kuhinja
  • Dojenju prijazno mesto - širitev mreže, Slovenska fundacija za UNICEF, ustanova
  • Usposabljanje za zdravstvene delavce in sodelavce za pridobitev specialnih znanj iz področja klinične prehrane, Onkološki inštitut Ljubljana
  • Nacionalni portal prehrana.si in inovativna živila: zagotavljanje verodostojnih informacij in spodbujanje bolj zdravih prehranskih izbir, Inštitut za nutricionistiko
  • Inovativne rešitve za informirane odločitve: nadgradnja mobilne aplikacije VešKajJeš in zagotavljanje delovanja, Inštitut za nutricionistiko
  • Nadgradnja razvoja trajnostnega modela strokovne podpore študentski prehrani - Dober tek, študent!, Nacionalni inštitut za javno zdravje
  • Program Implementacije Smernic zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih za krepitev ponudbe zdravih šolskih obrokov (Akronim programa: PISKR), Nacionalni inštitut za javno zdravje
  • Nadgradnja Šole klinične prehrane, Slovensko združenje za klinično prehrano (SZKP)
  • Prevod in izvajanje LLL tečajev za pridobitev specialnih znanj klinične prehrane za strokovno javnost in strokovno podporo pri izvajanju opolnomočenja, ozaveščanja in dvigu zdravstvene pismenosti za obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni, Slovensko združenje za klinično prehrano (SZKP)
  • ZaUpam - podpora trgovskim podjetjem za dodatno izboljšanje sestave živil in spodbujanje zdravih izbir, Trgovinska zbornica Slovenije (TZS)
  • "Moja izbira = Veš, kaj ješ! 2.0" ,  Zveza potrošnikov Slovenije
  • Spodbujanje uživanja polnozrnatih izdelkov med slovenskimi potrošniki, Gospodarska zbornica Slovenije - Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij.
  • Interdisciplinarni pristop pri obravnavi prekomerno hranjenih otrok in mladostnikov s poudarkom na dvigu zdravstvene pismenosti cele družine, Rdeči križ Slovenije - Zveza združenj, Zdravilišče RKS Debeli rtič