Aktivnosti za preprečevanje dela in zaposlovanja na črno

V okviru Programa odkrivanja in preprečevanja dela in zaposlovanja na črno, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela v letu 1997, so bile sprejete ustrezne zakonske podlage in opredeljene številne druge dejavnosti, ki jih izvaja in vodi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kot resorno ministrstvo na tem področju.

Eden izmed prioritetnih vladnih ukrepov v projektu Obvladovanje sive ekonomije v Republiki Sloveniji je bil vzpostavljen leta 2014 s sprejetjem Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.

Za nadzor na področju preprečevanja dela in zaposlovanja na črno so odgovorni različni organi, predvsem pa Finančna uprava Republike Slovenije, Tržni inšpektorat Republike Slovenije, Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo in Inšpektorat Republike Slovenije za delo.

Problematika in aktivnosti na področju odkrivanja in preprečevanja dela in zaposlovanja na črno je vsako leto predstavljena v poročilu Komisije Vlade Republike Slovenije za odkrivanje in preprečevanje dela in zaposlovanja na črno.

Delo in zaposlovanje na črno pomeni manj delovnih mest in zaposlitev, manj možnosti za podjetnike, delo brez socialne varnosti, slabitev pokojninske in zdravstvene blagajne, utaja davkov in prispevkov ter neupravičen dostop na primer do otroških dodatkov, štipendij, za katere sredstva prispevajo vsi drugi.

Delo na črno

Za delo na črno se šteje opravljanje dejavnosti ali dela, kadar:

• pravna oseba ali tuj pravni subjekt, ki je pravna oseba, opravlja dejavnost, ki ni določena v ustanovitvenem aktu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, določene v ustanovitvenem aktu;
• samozaposlena oseba ali tuj pravni subjekt, ki je samozaposlena oseba, opravlja dejavnost, ki ni vpisana v register, ali nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje te dejavnosti;
• pravna oseba, tuj pravni subjekt ali samozaposlena oseba opravlja dejavnost kljub prepovedi opravljanja dejavnosti;
• tuj pravni subjekt opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji brez registrirane podružnice ali brez predpisanega dovoljenja;
• pravni subjekt, ki ima sedež v državi članici Evropske unije, Evropskem gospodarskem prostoru ali Švicarski konfederaciji, ne opravlja dejavnosti storitev v skladu z zakonom, ki ureja storitve na notranjem trgu;
• posameznik opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali nima priglašenega dela, kakor to določa Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ali drugi zakoni.

Dejavnosti in dela, ki niso delo na črno

Sosedska pomoč

Za sosedsko pomoč se štejejo opravljanje dela med sosedi posamezniki, kadar med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila, kakor tudi druge oblike sosedske pomoči, določene v drugem zakonu. Sosedska pomoč sodi med izjeme in torej ni delo na črno. Sosed kot fizična oseba lahko sosedu kot fizični osebi brezplačno pomaga pri vseh opravilih; to pomeni, da delo ne sme biti vezano na dejavnost, ki jo ima sosed registrirano kot pridobitno dejavnost. Kakršnakoli druga brezplačna pomoč med sosedoma ni delo na črno. Zakon torej dovoljuje medsosedsko pomoč, če se ta opravlja brez plačila ali brez druge materialne koristi.

Primer 1: Če ima nekdo registrirano gostinsko dejavnost, mu v okviru sosedske pomoči ne morem brezplačno, kot sosed pomagati v gostilni. Lahko pa mu pomagam pri drugem delu, ki ni vezano na njegovo gostinsko dejavnost.

Primer 2: Dva soseda, ki nimata registrirane nobene dejavnosti, si lahko neovirano priskočita na pomoč ob sezonskih ali kakršnihkoli drugih opravilih.

Sorodstvena pomoč

Za sorodstveno pomoč velja vsakršno delo, ki se opravlja v okviru oseb v sorodu brezplačno, torej poleg dela v lastni režiji tudi druga dela in storitve. V okviru sorodstvene pomoči lahko posameznik opravlja delo ali storitev  za zakonca ali osebo, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, partnerja v registrirani istospolni skupnosti ali za osebe, s katerimi je v sorodstvu v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega tretjega kolena ter v sorodstvu po svaštvu do vštetega drugega kolena.

Nujno delo

Nujno delo je dovoljeno in pri njem lahko sodelujejo posamezniki in pravne osebe (podjetja, samozaposlene osebe). Gre za dela, ki so namenjena preprečevanju naravnih nesreč in drugih nesreč ali odstranjevanju posledic naravnih in drugih nesreč.

Humanitarno, karitativno, prostovoljno in dobrodelno delo

Tovrstno delo lahko opravljajo posamezniki in pravne osebe ter samozaposlene osebe skladno z drugimi predpisi (na primer Zakon o prostovoljstvu).

Osebno dopolnilno delo

Za osebno dopolnilno delo je bistveno, da posameznik sam opravlja priglašena dela v okviru osebnega dopolnilnega dela. Posameznik, ki želi opravljati osebno dopolnilni delo, mora le-to pred pričetkom opravljanja priglasiti na Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Pogoj za opravljanje osebnega dopolnilnega dela je vnaprej pridobljena vrednotnica.

Na podlagi Odredbe o višini prispevkov za osebno dopolnilno delo od 1. aprila 2024 znaša višina vrednotnice za osebno dopolnilno delo 12,93 evra. Višina prispevkov za osebno dopolnilno delo na posamezno vrednotnico za pokojninsko in invalidsko zavarovanje znaša 10,06 evra, za zdravstveno zavarovanje pa 2,87 evra, skupaj torej 12,93 evra.

Brezplačna pomoč pri delu na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah

Za delo ali zaposlovanje na črno tudi ne šteje brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah.

Zaposlovanje na črno

Zaposlovanje na črno je prepovedano! 

Za zaposlovanje na črno se šteje, če delodajalec:

• omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja ali ga je v času trajanja delovnega razmerja odjavil iz obveznih socialnih zavarovanj,
• omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, oziroma ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja,
• z upokojencem ni sklenil pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela v skladu z zakonom, ki ureja trg dela,
• omogoči delo dijaku ali študentu v nasprotju s predpisi, ki urejajo občasno ali začasno delo dijakov in študentov ali
• nezakonito zaposli državljana tretje države.

V primerih, ko se delo pri delodajalcu opravlja na podlagi pogodbe civilnega prava ali pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela, mora imeti delavec izvod pogodbe ves čas na kraju opravljanja dela.

Dejavnosti in dela, ki niso zaposlovanje na črno

Za zaposlovanje na črno ne štejejo:

• kratkotrajno delo,
• nujno delo,
• humanitarno delo,
• karitativno delo, 
• delo za invalidske organizacije in
• prostovoljsko ter dobrodelno delo.

Kratkotrajno delo

Kratkotrajno delo je izjema, ki se ne šteje kot zaposlovanje na črno. Za kratkotrajno delo se šteje brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ desetimi zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ desetimi zaposlenimi, kadar ga opravljajo:

• zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe, 
• zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti enega od staršev lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,
• oseba, s katero je lastnik ali solastnik mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena,
• starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe

Namen citirane določbe je, da lahko na primer zakonec, otroci in starši lastnika oziroma solastnika mikrodružbe, ustanovitelja zavoda oziroma samozaposlene osebe z največ 10 zaposlenimi v primerih izredno povečanega obsega dela pri naštetih delodajalcih opravljajo kratkotrajno delo; delo v obsegu največ 40 ur mesečno; neke vrste pomoč, za katero ne prejemajo plačila. Vendar pa je potrebno osebo, ki bo opravljala kratkotrajno delo pred začetkom dela prijaviti pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije v zavarovanje za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.  

Ta vrsta dela ne šteje za delovno razmerje, kar pomeni, da lahko kratkotrajno delo opravljajo tudi tujci, če izpolnjujejo pogoje iz 17. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.  
 
Delodajalec je dolžan za osebo, ki bo opravljala kratkotrajno delo, plačati prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Pri vsakem delu nastanejo dodatna tveganja nastanka poškodb ali poklicnih bolezni, zato mora biti podana posebna prijava. V skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju je oseba, ki opravlja kratkotrajno delo, zavarovana za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, prijava v zavarovanje se opravi z obrazcem M12, mesečni prispevek znaša 5,46 evrov od 1. januarja 2022.

Delodajalec vodi evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu, ki vsebuje:

• osebno ime, naslov in davčno številko osebe, ki opravlja kratkotrajno delo,
• uro začetka in zaključka opravljanja kratkotrajnega dela, kot jo je potrdila oseba, ki opravlja kratkotrajno delo, po dnevih,
• skupno število ur opravljenega kratkotrajnega dela na mesečni ravni.

Evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu predloži delodajalec v podpis osebi, ki opravlja kratkotrajno delo, dnevno ob začetku in zaključku opravljanja kratkotrajnega dela. Za izvajanje nadzora delodajalec hrani evidenco še dve leti po prenehanju opravljanja kratkotrajnega dela osebe, ki je to delo opravljala.

Kratkotrajno delo se mora glede zaposlovanja oseb, mlajših od 18 let, delovnega časa, nočnega dela, odmorov in počitkov ter varstva nekaterih kategorij delavcev opravljati v skladu s predpisi o delovnih razmerjih in predpisi o varnosti in zdravju pri delu.

Nujno delo

Nujno delo je dovoljeno in pri njem lahko sodelujejo posamezniki in pravne osebe; podjetja, samozaposlene osebe. Gre za dela, ki so namenjena preprečevanju naravnih nesreč in drugih nesreč ali odstranjevanju posledic naravnih in drugih nesreč.

Humanitarno, karitativno, prostovoljno in dobrodelno delo

Za humanitarno in karitativno delo ter delo za invalidske organizacije se šteje brezplačno opravljanje dela za organizacije, ki imajo status humanitarne, karitativne ali invalidske organizacije.

Za humanitarno delo se šteje tudi brezplačno opravljanje dela za zagotovitev pripravljenosti, usposobljenosti in izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v nevladnih organizacijah, ki delujejo v javnem interesu na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s predpisi.

Za prostovoljsko delo se šteje opravljanje dela v skladu z zakonom, ki ureja prostovoljstvo.

Za dobrodelno delo se šteje brezplačno opravljanje dela, ki je namenjeno varovancem v vzgojnovarstvenih zavodih, predšolskim otrokom, učencem, dijakom in študentom v izobraževalnih zavodih, pacientom v bolnišnicah ter osebam v domovih za ostarele.

Nadzorni organi za preprečevanje dela in zaposlovanja na črno

V zaposlitvi in delu na črno ni rešitve, vsaj ne take, ki bi posamezniku in družbi kot celoti prinašala koristi. Zato je pomembno vztrajati pri iskanju rednega dela, na začetku mogoče tudi z različnimi manjšimi in kratkotrajnejšimi deli, katerih prihodnost je lahko optimistična.

Če ste že v krogu neprijavljenega dela, spregovorite, ne molčite in prepoznano zaposlovanje ali delo na črno prijavite. Prijavite lahko torej tako delodajalce, ki vas ali druge silijo k delu na črno, ali posameznike, za katere veste, da je delo na črno njihov zaslužek. Globa lahko doleti tudi delavca, ki je zaposlen na črno. Delavec, ki je zaposlen na črno, pa se globi lahko izogne, če v času trajanja zaposlitve na črno, še preden je uveden postopek nadzora, delodajalca prijavi.
 
Prijava suma dela ali zaposlovanja na črno mora vsebovati dovolj podatkov o kršitvi in kršitelju, da lahko pristojen nadzorni organ navedbe preveri in ustrezno ukrepa. To je še posebej pomembno, če želite, da vaša prijava ostane anonimna.

Tudi omogočanje dela na črno je prepovedano! Soudeleženec dela na črno je vsaka pravna oseba, samozaposlena oseba ali tudi posameznik, ki enemu ali več posameznikom, pravnim osebam ali samozaposlenim osebam omogoči opravljanje dela na črno. 

Prijavite zaposlovanje ali delo na črno - za nadzor na tem področju so odgovorni različni organi (na primer Finančna  uprava, različni inšpektorati in policija), neposredno pa so pristojni za:

Sankcije

Za delo in  zaposlovanje na črno in ugotovljene kršitve Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno so predvidene globe. V primeru ugotovljenih kršitev vam lahko nadzorni organ izreče globo in tudi z odločbo prepove opravljanje tega dela ter začasno zaseže predmete, s katerimi je bilo delo na črno opravljano. Možen je tudi odvzem premoženjske koristi, pridobljene z delom na črno.

Zaposlovanje na črno je tudi kaznivo dejanje, za katero je zagrožena zaporna kazen do enega leta oziroma v določenih primerih do treh let! 

Delodajalec, ki je zaloten, da ima na črno zaposleno osebo, mora to osebo zaposliti za nedoločen čas.

Negativne posledice za osebo, ki dela na črno ali je zaposlena na črno

Če delate na črno ali ste zaposleni na črno:

• nimate obveznega zdravstvenega zavarovanja;
• niste zavarovani za primer nezgode pri delu ali poklicne bolezni, zato ostanete brez zaposlitve in brez nadomestila v primeru nezmožnosti za delo;
• so pogoji, v katerih delate, nenadzorovani ter pogosto slabši in težji (izpostavljeni ste večji možnosti nesreč);
• večje tveganje za izgubo dela;
• ste brez zagotovila, da boste dejansko prejeli plačilo za opravljeno delo;
• ste na primer brez pravice do odpravnine, letnega dopusta, regresa za letni dopust, regresa za prehrano, povrnitve potnih stroškov;
• niste upravičeni do nadomestila za primer brezposelnosti;
• se vam opravljeno delo ne všteva v delovno dobo in se ne bo upoštevalo za pokojnino.