Prešernovo nagrado leta 2024 sta prejela:

• pesnica in prevajalka Erika Vouk,
• baletni plesalec in koreograf, zdravnik, režiser, publicist in pedagog dr. Henrik Neubauer.

Nagrado Prešernovega sklada leta 2024 so prejeli:

• pesnica Miljana Cunta,
• dramska igralka Jana Zupančič,
• mezzosopranistka Nuška Drašček,
• stripar Ciril Horjak,
• scenaristka in režiserka Sara Kern,
• grafični oblikovalec Tomato Košir.

Almanah Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada 2024

Almanahi preteklih let

Pesnica in prevajalka Erika Vouk je prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Pesniško snovanje Erike Vouk označujeta želja po osmišljanju sveta in težnja h kultiviranju jezika. Pesnica se odloča za izbrano privzdignjeni izraz in zvočno uglašeni jezik, ki daje pesmim posebno muzikalnost in navidezno občutje harmonije. Slednjo ruši združevanje oddaljenih ali nasprotnih semantičnih polj, ki prispevajo k vsebinski kompleksnosti. Slednja izvira iz razpetosti med težnjo k potrjevanju univerzalnih vrednot in iz zavesti, da je stvarnost raznolika in protislovna, predvsem pa oddaljena od absolutnih načel. Iskanje popolnosti se vse močneje obrača v umetniške predstavitve, v opisovanje slikarskih del ali starih fotografij. Vendar izrazna moč umetniških reprodukcij ni neoporečna; pesnica sluti, da jezik ne zajema vseh odtenkov stvarnosti, marsikaj ostane nepoimenovano in nedorečeno.

Odlomek iz utemeljitve dr. Vilme Purič

Baletni plesalec, koreograf, zdravnik, režiser, publicist in pedagog dr. Henrik Neubauer je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Baletni plesalec, koreograf, zdravnik, režiser, pedagog in publicist dr. Henrik Neubauer je diplomiral na Srednji baletni šoli v Ljubljani in hkrati končal študij medicine. Izpopolnjeval se je v Moskvi, Leningradu in ZDA. Kot baletni solist je nastopal v ljubljanski operni hiši, deloval kot vodja ljubljanskega Baleta in mariborske Opere ter direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana. Jedro njegove ustvarjalnosti predstavlja kreacija baletnih koreografij in opernih režij, izjemna zakladnica znanja pa se zrcali tudi v izdaji številnih knjižnih del in v prevodih. Ves čas je aktivno prisoten v mednarodnem prostoru. Na njegovo pobudo se je oblikoval mednarodni dan plesa, ki ga praznujemo po vsem svetu že 42 let. Dr. Henrik Neubauer je s svojimi dolgoletnimi prizadevanji in neizmerljivimi rezultati na številnih področjih umetnosti in kulture trajno obogatil slovensko kulturno krajino ter okrepil ugled naše države v mednarodnem prostoru.

Odlomek iz utemeljitve Claudie Sovre

Dramska igralka Jana Zupančič je nagrado Prešernovega sklada prejela za vloge v zadnjih treh gledaliških sezonah.

Igralka Jana Zupančič, stalna članica Mestnega gledališča ljubljanskega, je v zadnjih letih posegla po samem vrhu slovenske igralske umetnosti.

Naštejmo njene poglavitne vloge v zadnjem obdobju:

• Barbara Fordham v uprizoritvi Avgust v okrožju Osage Tracyja Lettsa,
• Mila v Usedlinah Katarine Morano,
• Helene v Slamniku Eugena Labicha in
• Veronique v uprizoritvi Bog masakra Yasmine Reza.

Jana Zupančič se z enako ustvarjalno silo uresničuje v različnih igralskih legah in znotraj raznorodnih uprizoritvenih konceptov in poetik. Z isto gibkostjo in zavzetostjo – in zmeraj presežno odrsko prepričljivostjo – ustvarja izrazito raznovrstne človeške obraze. Vse pa brez dvoma druži naslednje: popoln posluh za drugega.

Za Jano Zupančič bi lahko rekli, da gradi iz samega jedra vloge. Ustvarja po načelu nujnosti. Sredstva njenega igralskega delovanja so umerjena, reducirana na bistveno.

Jana Zupančič se nikdar ne razkazuje. Zmeraj se pozicionira pod vlogo. Ne gledamo nje, temveč stvarjenje nekega drugega človeka, v katerem gledamo sebe; pa vendar je hkrati tudi zmeraj ona, Jana Zupančič, z vsem svojim prepuščajočim se bitjem.

Odlomek iz utemeljitve Jerneja Lorencija

Mezzosopranistka Nuška Drašček je nagrado Prešernovega sklada prejela za delovanje na glasbenem področju v zadnjih treh letih.

Ko na oder stopi Nuška Drašček, postopno in nevsiljivo pritegne osrednjo pozornost občinstva. Odlikuje jo izvrstno obvladovanje pevskega glasu v vseh izraznih niansah in menjavah. Lahko je gibko spretna rossinijevska koloraturka, lahko dramsko poglobljena Ivana Orleanska, pa zapeljiva Carmen ali spogledljiva Isabella. Bolj kot se zdijo te menjave samoumevno izpeljane, bolj je jasno, da za njimi stoji poglobljen študij. Tehnična izbrušenost ji omogoča vrhunske dosežke celo žanrsko povsem raznolikega repertoarja. Navdušuje ne le kot operna in koncertna solistka, temveč tudi kot pevka ljudske pesmi, šansona, jazza, popa in muzikala. Nuška Drašček je danes nedvomno ena naših najbolj razpoznavnih pevk, izjemna po glasovni izščiščenosti, muzikalni prepričljivosti in odrski prezenci.

Odlomek iz utemeljitve Matjaža Barbe

Stripar Ciril Horjak je nagrado Prešernovega sklada prejel za ustvarjalno delovanje na področju stripa v zadnjih treh letih.

Ciril Horjak, s psevdonimom dr. Horowitz, je svoj likovni talent posvetil predvsem satirični risbi in karikaturi, ilustraciji in stripu. Njegove časopisne podobe nastajajo iz osebnega etičnega impulza ali v skladu z uredniško politiko, nagrada pa mu je dodeljena izrecno zaradi likovne kvalitete, katere učinek je nerazdružljivo povezan z umetnikovo duhovitostjo.

Leta 2022 je v stripovski knjižni obliki prikazal dramsko besedilo Alfreda Jarryja Kralj Ubu ali Poljaki. V času razraščanja vizualnosti, ko bralna kultura žal vse preveč peša, so v tovrstnih stripih celo pedagogi prisiljeni na novo gledati priporočljiv način, ki naj bi mladino znova spodbudil k branju. Zato je toliko pomembneje, da so taka dela izrisana inventivno in na tako visoki likovni ravni, kakršno jim zagotavlja Ciril Horjak.

Odlomek iz utemeljitve dr. Milčka Komelja

Scenaristka in režiserka Sara Kern je nagrado Prešernovega sklada prejela za režijo igranega celovečernega filma Moja Vesna.

Režiserka in scenaristka Sara Kern je s filmom Moja Vesna dosegla viden umetniški uspeh. Film je svetovno premiero doživel na berlinskem filmskem festivalu, ki velja za enega najuglednejših festivalov na svetu. Po premieri je prejel pozitivne strokovne ocene in pričel mednarodno festivalsko pot.

Moja Vesna je zgodba o soočanju z izgubo. Družino slovenskih izseljencev v Avstraliji prizadene smrt matere, pri čemer se z bolečino sooča vsak na svoj način. Film je izjemna impresija avstralske pokrajine, neskončnega morja, majhnih hišk v predmestju in krhkih medčloveških odnosov.

Sara Kern je s filmom ustvarila ganljiv portret družine. Gre tudi za prvo uradno slovensko-avstralsko koprodukcijo. Vse to so svojevrstni mejniki slovenske kinematografije, ki neprecenljivo bogatijo naš kulturni prostor.

Odlomek iz utemeljitve Marka Naberšnika

Grafični oblikovalec Tomato Košir je Nagrado Prešernovega slada prejel za dela na področju grafičnega oblikovanja v zadnjih treh letih.

Tomato Košir že več desetletij navdihuje s svojimi oblikovalskimi presežki. Njegova dela prepoznavajo tako v domačem kot mednarodnem okolju, kot avtor pa sodeluje tudi z vidnejšimi časopisnimi hišami po svetu.

S svojimi likovnimi komentarji bralcem omogoča drugačen odziv na svetovne krize – odziv, ki ga je možno vzbuditi samo prek medija, v katerem se je še posebej izmojstril, to je fotomanipulacija. Ni nenavadno, da je mojstrski tromplej njegovih del tako priljubljen v času, ko sta resnica in neresnica prepleteni in ko s težavo razumemo, kaj je res in kaj ni. Njegova fotomanipulacija iz kolektivnih oziroma vsem znanih simbolov ustvarja nove podobe oziroma drugačne vidike resnice.

Koširjeve ilustracije imajo to moč, da nas ustavijo ter nam povejo nekaj bistvenega o našem svetu – to pa storijo brez besed.

Odlomek iz utemeljitve Mine Arko