Prestajanje zaporne kazni
Nastop zaporne kazni
Obsojenec, ki je sprejel poziv za nastop kazni, se mora na določen dan zglasiti v točno določenem zavodu za prestajanje kazni zapora, ki je naveden v pozivu sodišča. Začetek prestajanja kazni se šteje od dneva zglasitve oziroma privedbe v zavod. Stroške privedbe mora obsojenec plačati sam. Ob nastopu kazni zapora mora obsojenec opraviti določene formalnosti: ugotovi se njegova istovetnost, se ga fotografira, opravi zdravniški pregled in se ga namesti na oddelek.
Med prestajanjem kazni zapora obsojencu uredimo začasno prebivališče na naslovu zavoda. V sprejemnem obdobju, ki traja največ 30 dni, se strokovni delavci pogovorijo z obsojencem in zanj pripravijo osebni načrt, s katerim so določene vse za obsojenca pomembne teme.
Obsojenec sme ob nastopu kazni zadržati stvari, ki so predpisane s hišnim redom zavoda, torej obleko, obutev, sredstva za vzdrževanje osebne higiene, pisalni pribor, fotografije, medtem ko se mu ostale predmete ali denar odvzamejo. Zanje se mu izda potrdilo in zagotavlja hramba. Obsojenec sme pri sebi obdržati denar v višini, ki ga določamo v hišnem redu zavoda in znaša največ 100 evrov.
Življenje v zaporu
Obsojence se namesti v bivalne prostore, ki se nahajajo v zaprtem, polodprtem ali odprtem režimu. Ti se med seboj razlikujejo zlasti glede na stopnjo nadzora in števila ugodnosti prostih izhodov. Nekadilce praviloma ločimo od kadilcev. Obsojenec lahko nosi svoja oblačila oziroma mu jih priskrbimo v zaporu, če tako določa hišni red ali obsojenec nima svojih. Dnevno zagotavljamo tri obroke hrane – zajtrk, kosilo in večerjo, ki jih pripravljamo na podlagi normativov in jedilnikov. Bolnim obsojencem zagotavljamo hrano po navodilih zdravnika. Obsojencem, ki določenih živil iz verskih ali drugih svetovnonazorskih prepričanj ne jedo, zagotovimo pri posameznem obroku ustrezno pripravljeno nadomestno živilo, v skladu z možnostmi. Potek dneva v zaporu, vse od bujenja, poteka dnevnih aktivnosti, do odhoda k počitku, se določa s hišnim in dnevnim redom.
Stiki z zunanjim svetom
Med prestajanjem kazni zapora lahko obsojenci stike s svojci in z zunanjim svetom ohranjajo na različne načine, preko obiskov, telefonskih pogovorov, kot tudi z dopisovanjem in sprejemanjem pošiljk.
Obiski
Obsojenec ima pravico, da ga vsaj dvakrat tedensko obiščejo ožji družinski člani, rejnik in skrbnik, na njegovo prošnjo z dovoljenjem direktorja pa tudi druge osebe. Obiska ni mogoče omejiti na manj kot eno uro. Obiski obsojenca so glede na varnostno oceno obsojenca nadzorovani ali nenadzorovani.
Telefonski pogovori
Obsojencu se omogoča telefonske klice oseb zunaj zavoda. Stroške telefonskih pogovorov krije obsojenec. V dislociranih polodprtih in odprtih oddelkih lahko obsojenec uporablja svetovni splet in mobilni telefon. Brezplačno pa lahko obsojenec kadarkoli pokliče v urad Varuha človekovih pravic.
Dopisovanje
Med prestajanjem zaporne kazni si obsojenec lahko dopisuje z ožjimi družinskimi člani, z drugimi osebami pa na prošnjo, ki jo predhodno odobri direktor zavoda. Obsojenec lahko sprejema in pošilja vsa pisanja, naslovljena na državne organe, organe lokalnih skupnosti, nosilce javnih pooblastil in organizacije, konzularne organe svoje države ali države, ki varuje njihove koristi in uradne organizacije, ki varujejo koristi beguncev. Nadzor pisemskih pošiljk je dopusten le, kadar obstaja sum vnašanja ali iznašanja predmetov, ki jih obsojenec ne sme posedovati. Na svoje stroške si obsojenci lahko naročajo dnevni tisk, revije in knjige.
Sprejemanje pošiljk
Obsojenec lahko sprejme paketne pošiljke po pošti ali od obiskovalcev glede na režim prestajanja kazni. V zaprtem režimu se lahko sprejme 4-krat letno pošiljke s hrano, denimo predpakirana živila, sadje, brezalkoholne pijače, en krat mesečno pošiljke s perilom in dovoljenimi predmeti. Knjige, časopise, revije se lahko prejema neomejeno. V polodprtem režimu se lahko 4 krat letno sprejme pošiljke s hrano, en krat tedensko pošiljke s perilom in predmeti. Medtem, ko se knjige, časopise, revije lahko prejema neomejeno. V odprtem režimu omejitev ni.
Dolžnosti obsojencev
Obsojenec se mora na prestajanju kazni zapora ravnati po predpisih, ki urejajo izvrševanje kazenskih sankcij, po hišnem in dnevnem redu zavoda ter po navodilih pravosodnih policistov in strokovnih delavcev. Obsojenci morajo imeti korekten odnos do delavcev zavoda. Medsebojni odnosi obsojencev morajo biti strpni in korektni. Obsojenca, ki se ne obnaša v skladu s pravili, lahko disciplinsko kaznujemo.
Ugodnosti obsojencev
Za aktivno prizadevanje in doseganje uspehov pri izpolnjevanju osebnega načrta ter spoštovanje hišnega in dnevnega reda, si lahko obsojenec pridobi zavodske in zunaj zavodske ugodnosti – podaljšan ali nenadzorovan obisk, nenadzorovan obisk zunaj zavoda v okolico zavoda, izhod iz zavoda v spremstvu pooblaščene uradne osebe, prost izhod iz zavoda, delno ali popolno izrabo letnega dopusta zunaj zavoda ter do 7 dni neplačanega letnega dopusta.
Prekinitev prestajanja kazni
Direktor posameznega zavoda za prestajanje kazni zapora lahko na prošnjo ali po uradni dolžnosti dovoli prekinitev kazni, kadar za to ne obstajajo varnostni zadržki. Čas prekinitve se ne všteje v prestajanje kazni. Kazen se lahko prekine iz zdravstvenih in drugih razlogov, ki so podrobneje določeni v zakonu. Če se ugotovi, da so prenehali razlogi za prekinitev ali če obsojenec prekinitev kazni zlorabi, pozove direktor obsojenca takoj na prestajanje kazni.
Odpust iz zapora
Obsojenec lahko zaporno kazen prestane v celoti, se pogojno ali predčasno odpusti. O prošnji za pogojni odpust odloča komisija za pogojni odpust pri Ministrstvu za pravosodje, na podlagi prejete prošnje, ki se vloži v zavodu. O predčasnem odpustu odloči direktor zavoda, če se obsojenec ustrezno obnaša, si prizadeva pri delu in se aktivno udeležuje drugih koristnih dejavnosti. V zaporu se obsojencu med prestajanjem kazni zagotavlja pomoč pri načrtovanju socialnega vključevanja po odpustu, pri katerem poleg obsojenca in delavcev zavoda sodelujejo tudi centri za socialno delo, zavodi za zaposlovanje, nastanitvene organizacije, javni zavodi s področja zdravstva in izobraževanja, pa tudi društva in dobrodelne organizacije.
Obsojenca se iz zapora odpusti na dan izteka kazni. Če je to nedelja, državni praznik ali dela prost dan, je odpuščen zadnji delovni dan pred tem dnem. Odpuščeni ima pravico do brezplačne vozovnice do svojega prebivališča. Tujec, ki nima prebivališča v državi, pa do mejnega prehoda.
Varstvo in uveljavljanje pravic zaprtih oseb
Obsojenec, ki meni, da je podvržen mučenju ali drugim oblikam krutega, prepovedanega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, lahko zahteva sodno varstvo. Zahtevo za sodno varstvo obsojenec vloži na okrožno sodišče, na območju katerega je zavod oziroma njegov oddelek.
Obsojenec, ki meni, da so bile kršene njegove pravice, za katere ni zagotovljeno sodno varstvo, se lahko pritoži generalnemu direktorju Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij.
Če obsojenec na svojo pritožbo v 30 dneh od njene vložitve ne dobi odgovora ali če ni zadovoljen z odločitvijo generalnega direktorja, lahko vloži vlogo na Ministrstvo za pravosodje.
Obsojenec se lahko pritoži zaradi domnevne kršitve svojih pravic in zaradi nepravilnosti, za katere ni zagotovljeno sodno varstvo tudi drugim organom, ki opravljajo nadzorstvo v zavodu. Nadzorstvo glede zakonitega ravnanja z obsojenci v zavodih za prestajanje kazni zapora opravlja poleg ministrstva, pristojnega za pravosodje, predsednik okrožnega sodišča, na območju katerega je zavod oziroma njegov oddelek ter Varuh človekovih pravic in po mednarodnih aktih pooblaščeni pristojni organi. Nadzorstvo nad izobraževanjem obsojencev v zavodih opravlja ministrstvo, pristojno za šolstvo, strokovni in upravni nadzor nad zdravstveno dejavnostjo zavodov pa se izvajata v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost.
Duhovna oskrba
Zaprtim osebam se z namenom spoštovanja, zagotavljanja in izvajanja pravice do veroizpovedi zagotavlja duhovno oskrbo. Duhovna oskrba poteka v skladu z mednarodnimi dokumenti s področja človekovih pravic in izvrševanja kazenskih sankcij.
Zaprtim osebam, ki ne pripadajo nobeni verski skupnosti ali ne želijo prakticirati nobene veroizpovedi, se verska oskrba ne zagotavlja. V celoti se spoštuje želja zaprte osebe, bodisi da si želi srečati s predstavnikom verske skupnosti bodisi da si tega ne želi.
V zavodu se izvajajo individualni pogovori, bogoslužna in zakramentalna dejavnost, denimo sveta maša ter molitvena in druga srečanja. Zaprte osebe se lahko za informacije glede zagotavljanja duhovne oskrbe obrnejo na zaporsko osebje ali koordinatorja za duhovno oskrbo.