Podnebne spremembe so že dejstvo

Podnebne spremembe so že tu, meritve kažejo na znaten trend dvigovanja temperature zraka, priča smo vse pogostejšim in obsežnejšim ekstremnim vremenskim dogodkom. Po ocenah znanstvenikov skoraj zagotovo ne bomo dosegli cilja Pariškega sporazuma o omejitvi dviga globalne temperature znatno pod 2 °C glede na predindustrijsko dobo, kar pomeni, da lahko v prihodnosti pričakujemo večje in močneje izražene spremembe podnebja.

Agencija za okolje je pripravila Oceno podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja. Poročilo kaže, da se bo temperatura zraka do konca stoletja v Sloveniji dvignila vsaj za dodatno stopinjo oziroma točneje od 1,3 °C (po optimističnem scenariju) oziroma 2 °C (zmerno optimistični scenarij) do 4,1 °C (po pesimističnem scenariju). Največji dvig temperature bo pozimi, le nekoliko manjši poleti in jeseni, najmanjši pa spomladi. To pomeni, da se bo povečala toplotna obremenitev (v primeru pesimističnega scenarija bo do konca stoletja na leto 27 vročih dni več), podaljšala se bo tudi rastna doba rastlin.

Trenutni trend zmanjševanja letne višine padavin se bo v naslednjih desetletjih obrnil in že v sredini stoletja bo letna višina padavin višja od današnje, proti koncu stoletja pa se bo še bolj povečala. Povečale se bodo predvsem zimske padavine, bistveno manj jih bo v obliki snega.

Politike in ukrepi za podnebno odpornost

Na področju prilagajanja podnebnim spremembam ni mednarodnih ali evropskih zakonodajnih obvez, razen obvez za poročanje o napredku pri izvajanju ukrepov prilagajanja. Evropska komisija (EK) je leta 2013 s Strategijo prilagajanja EU podnebnim spremembam podala smernice, na podlagi kateri so številne države članice sprejele nacionalne strategije za prilagajanje podnebnim spremembam, nekatere pa tudi že akcijske načrte.

V Sloveniji smo po seznanitvi z najboljšimi praksami evropskih držav, preučitvijo izrazov s širšega področja obvladovanja tveganj in naročilom ustreznih strokovnih podlag pripravili dokument, ki ponuja strateške usmeritve za večjo vključenost prilagajanja v vse politike, ukrepe in ravnanja z namenom krepitve zmogljivosti za prilagajanje podnebnim spremembam, obvladovanje tveganj in izkoriščanje priložnosti, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Dokument opredeljuje tudi cilje na področju prilagajanja in korake, ki k tem ciljem prispevajo, ter vsebuje štiri priloge. Strateški cilji na področju prilagajanja so zmanjševanje izpostavljenosti vplivom podnebnih sprememb, občutljivosti in ranljivosti Slovenije zanje ter povečevanje odpornosti in prilagoditvene sposobnosti družbe.

Dolgoročno izvajanje dejavnosti za prilagajanje v vseh sektorjih prinaša prihranke, manjšo škodo ob nesrečah, varovanje zdravja in večjo varnost prebivalcev, pa tudi nova delovna mesta, nove poslovne priložnosti in večjo varnost naložb ob polnem izkoriščanju nekaterih priložnosti, predvsem v sektorjih turizma, kmetijstva in gradbeništva. 

Zaradi raznolikosti pokrajin in podnebnih tipov bo prilagajanje na podnebne spremembe za Slovenijo še poseben izziv. Zato bo treba vplive podnebnih sprememb vključiti v enačbo pri snovanju in izvajanju politik, ukrepov in dejavnosti, tako na ravni države in lokalnih skupnosti kot na ravni gospodarskih subjektov in posameznikov.