Skoči do osrednje vsebine

S programom ukrepov upravljanja voda zagotavljamo pregled vseh ukrepov in režimov povezanih z vodami, ki so v veljavi in se že izvajajo, ter določimo dopolnilne ukrepe, če so potrebni za doseganje ciljev posameznega načrtovalskega obdobja. Program ukrepov upravljanja voda, ki ga sprejme Vlada, vsakih šest let pregledamo in po potrebi posodobimo.

Ukrepi in režimi se izvajajo na področjih varstva pred onesnaževanjem z iztoki odpadnih voda, onesnaževanjem pri izvajanju kmetijstva ali drugih razpršenih dejavnosti, varstva pred drugimi vrstami obremenjevanja voda, kot so odvzemi, regulacije, zajezitve in podobno, gojenje rib ali školjk, kopanje, plovba in druge vrste rabe voda. Ob morebitnem tveganju, da cilji za vode ne bodo doseženi,  določimo dodatne ukrepe.

Program ukrepov upravljanja voda

Temeljni ukrepi

Temeljni ukrepi so tisti, ki izhajajo iz veljavne zakonodaje EU in so tudi v slovenskem pravnem redu že v veljavi ter se izvajajo na podlagi veljavne zakonodaje s področja:

  • voda,
  • varstva okolja,
  • ohranjanja narave,
  • ribištva,
  • kmetijstva,
  • gozdarstva,
  • rudarstva,
  • infrastrukture
  • ali druge zakonodaje, kjer so določeni ukrepi ali režimi, ki se nanašajo na vode. 

Temeljni ukrepi v okviru Programa ukrepov upravljanja voda se razvrščajo na temeljne ukrepe »a« in temeljne ukrepe »b«. Temeljni ukrepi »a« so tisti, ki se dejansko že izvajajo v praksi, temeljni ukrepi »b« pa so ukrepi upravne vsebine in določajo dejavnosti, ki so potrebne, da se izboljša učinkovitost ali odpravijo zaznane vrzeli pri izvajanju temeljnih ukrepov »a«.

Dopolnilni ukrepi

Dopolnilni ukrepi so ukrepi, ki jih v posameznem načrtovalskem ciklu določimo za doseganje okoljskih ciljev za vode oziroma izboljšanje stanja vodnih teles, za katera je z načrti upravljanja voda na vodnem območju Donave in vodnem območju Jadranskega morja v posameznem načrtovalskem obdobju ocenjeno, da do konca obdobja ne bodo dosegla zanje predpisanih ciljev iz teh načrtov.

Načrt aktivnosti za zmanjševanje vpliva obremenitev na kakovost vode v Blejskem jezeru

Načrt aktivnosti z namenom zmanjševanja vpliva obremenitev na kakovost vode v Blejskem jezeru je pripravljen za izvajanje dopolnilnega ukrepa Dopolnilni ukrep doseganja dobrega stanja 27 (DUDDS27) - Priprava predloga aktivnosti za vodna telesa v slabem stanju zaradi onesnaževanja voda. Dopolnilni ukrep je potreben zaradi doseganja dobrega stanja voda, nanaša pa se zlasti na sprejemanje dogovorov o zmanjšanju obremenjevanja voda. Za vodno telo Blejsko jezero (SI1128VT) je bilo na podlagi monitoringa in drugih podatkov ugotovljeno, da se obremenjenost s hranili povečuje, ter da ob nadaljevanju trenda slabšanja merjenih parametrov okoljski cilji ne bodo doseženi.

Predhodni program ukrepov za 12 posameznih snovi, ki so s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda, uvrščene na seznam kemijskih parametrov

  • Predhodni program ukrepov za 12 posameznih snovi, ki so s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda, uvrščene na seznam kemijskih parametrov

    Predhodni program ukrepov za 12 posameznih snovi, ki so s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda, uvrščene na seznam kemijskih parametrov, obravnava 12 kemijskih snovi, uvrščenih med pesticide (dikofol, kvinoksifen, aklonifen, bifenoks, cibutrin, cipermetrin, diklorvos, heptaklor in heptaklor epoksid, terbutrin) in kemikalije (perfluorooktan sulfonska kislina in njeni derivati, dioksini in dioksinom podobne spojine, heksabromociklododekan). Kemijske snovi so bile v letu 2013 z Direktivo 2013/39/EU v zvezi s prednostnimi snovmi na področju vodne politike, dodane na seznam kemijskih parametrov za ugotavljanje kemijskega stanja površinskih voda.
    Namen dokumenta je doseči dobro kemijsko stanje površinskih voda, zato je za 12 kemijskih snovi določen pregled možnih točkovnih in razpršenih obremenitev površinskih voda. Ocenjujemo, da bodo okoljski cilji doseženi glede treh kemijskih snovi (dikofol, bifenoks in heptaklor), ne bodo pa doseženi glede polikloriranih bifenilov (tako imenovani PCB), ki spadajo med dioksine in dioksinom podobne snovi. Čezmerno onesnaževanje površinskih voda s PCB je opazno na reki Krupi, ki ne dosega dobrega ekološkega stanja zaradi povišanih koncentracij teh snovi. Do onesnaževanja površinske vode prihaja predvsem zaradi izcejanja in izpiranja PCB iz zemljišč, onesnaženih v preteklosti.
    Poročila