Večletni finančni okvir

Večletni finančni okvir je dogovor o financiranju ključnih prioritet EU v sedemletnem obdobju in s tem okvir za sprejem letnih proračunov EU. Pogajanja o večletnem finančnem okviru tradicionalno veljajo za tehnično in politično ena najzahtevnejših v EU, saj njihov rezultat določa potencialno neto finančno pozicijo držav članic glede na proračun EU, poleg tega pa posredno določa smer, v katero se bo razvijala EU v naslednjem obdobju.

Države članice EU se trenutno pogajamo o večletnem finančnem okviru EU (VFO) za obdobje od leta 2021 do leta 2027. Sprejem novega VFO bi lahko bil konec leta 2019, precej verjetneje pa v 2020. Končni obseg in viri proračuna bodo znani šele po zaključku pogajanj.

Evropska komisija je za sedemletno obdobje predlagala finančni okvir v višini 1135 milijard evrov, kar je 1,1 odstotka bruto nacionalnega dohodka EU27 (EU27 je okrajšava za Evropsko unijo s 27 državami članicami). Več sredstev v primerjavi s predhodnim okvirom je namenjenih programom na področju raziskav, digitalizacije, migracij, varnosti in zunanjih odnosov, pa tudi programom na področju mobilnosti mladih. Najpomembnejši politiki v proračunu EU sicer še naprej ostajata skupna kmetijska in kohezijska politika, ki obsegata vsaka približno eno tretjino sredstev proračuna EU.  

Ključni vir financiranja proračuna EU so prispevki držav članic na podlagi deleža bruto nacionalnega dohodka, prav tako se ohranjajo kot vir financiranja tradicionalni lastni viri (carine) in prenovljeni tako imenovani DDV vir. Poleg tega je Evropska komisija kot možne nove lastne vire predlagala prihodke iz davka od prihodka pravnih oseb, prihodke iz sheme trgovanja z emisijami toplogrednih plinov in prispevek na podlagi deleža nereciklirane plastične embalaže. Z izstopom Združenega kraljestva iz EU se ukinja rabat Združenega kraljestva.

Komisija na področju kohezijske politike za Slovenijo predlaga ovojnico v višini 3,463 milijarde evrov (tekoče cene) oziroma 3,073 milijarde evrov (cene 2018). Slovenija pri tem ostaja polno upravičena do sredstev Evropskega kohezijskega sklada. Na področju skupne kmetijske politike predlagana ovojnica Sloveniji namenja 803 milijone evrov za neposredna plačila, 636,1 milijona evrov za razvoj podeželja in skupno 34,2 milijona evrov za programe v čebelarstvu in vinogradništvu. Končne številke bodo znane ob zaključku pogajanj.

Letni proračun EU

Medtem ko večletni finančni okvir določa najvišje letne zneske, ki jih EU lahko porabi za posamezna področja, se z letnim proračunom EU določijo konkretni zneski za posamezna področja porabe, ki se bodo financirala v naslednjem letu. Evropska komisija po sprejetju večletnega finančnega okvira in proračunskih smernic objavi predlog proračuna za naslednje leto, ki ga pošlje v obravnavo Svetu EU in Evropskemu parlamentu. V primeru nestrinjanja med Svetom EU in Evropskim parlamentom glede višine in/ali vsebin financiranja sledi usklajevalni postopek, po doseženem dogovoru pa Evropska komisija proračun za posamezno leto objavi v Uradnem listu EU.

Prihodki in odhodki

Sestava proračuna EU (prihodki, odhodki) je torej določena na podlagi rezultatov pogajanj o večletnem finančnem okviru, ki določajo temeljne politike in vire proračuna v sedemletnem obdobju ter najvišje možne meje tako odhodkov proračuna kot tudi prihodkov.