Učinkovito ravnanje z odpadki lahko bistveno prispeva k učinkoviti rabi virov in ti so bistvenega pomena za zadovoljevanje potreb človeške družbe in zagotavljanje njenega nadaljnjega razvoja.

Preprečevanje nastajanja odpadkov in ponovna uporaba

Preprečevanje nastajanja odpadkov so ukrepi, ki so sprejeti, preden snov, material ali proizvod postane odpadek, in s katerimi se zmanjša:

• količina odpadkov, vključno s ponovno uporabo proizvodov ali podaljšanjem življenjske dobe proizvodov,
• škodljivi vplivi nastalih odpadkov na okolje in zdravje ljudi ali
• vsebnost nevarnih snovi v materialih in proizvodih.

Ponovna uporaba proizvodov je postopek, v katerem se proizvodi ali njihovi sestavni deli, ki niso odpadki, ponovno uporabijo za namene, za katere so bili prvotno izdelani.

Ponovna uporaba (angleško Re-Use) pomeni, da rabljenih izdelkov ne zavržemo, ampak podaljšamo čas, ko jih še vedno uporabljamo za namen, za katerega so bili proizvedeni. V primerjavi s pogosto menjavo rabljenih izdelkov z novimi to vpliva na prihranek pri surovinah in energiji ter na zmanjšanje količin odpadkov.

Če nastopi ponovna uporaba rabljenega predmeta, preden je ta predmet zavržen med odpadke (oddan ali prepuščen v sistem ravnanja z odpadki), potem to predstavlja neposredni ukrep preprečevanja nastajanja odpadkov, ne glede na to, ali je bilo treba rabljen izdelek pred njegovo ponovno uporabo popraviti ali ne.

Trgovina brez embalaže

Danes obstaja vse več trgovin, ki ponujajo določene izdelke brez embalaže ali v povratni embalaži. Za pregled zemljevida trgovin brez embalaže, angleško zero waste trgovin, lahko dostopate na spletni strani manj je več, ki so jo pripravili ekologi brez meja.

Naravni viri na zemlji, kot so voda, tla, minerali, goriva in biotska raznovrstnost, nam zagotavljajo hrano, energijo, zavetje in druge dobrine, ki jih uporabljamo za preživetje in razvoj. V poročilu Odporni ljudje, odporen planet: Prihodnost, vredna izbire (angleško Resilient People, Resilient Planet: A Future Worth Choosing) so Združeni narodi opozorili, da je naš planet pod pritiskom, ki ga povzroča hitro rastoče število prebivalcev. Ocenjuje se, da bomo v svetovnem merilu v manj kot v 20 letih potrebovali 50 odstotkov več hrane in 45 odstotkov več energije. Ob taki naraščajoči porabi pa razpoložljivi viri ostajajo omejeni. Vse to se kaže v preobremenitvah nosilne zmogljivosti planeta ter pomanjkanju surovin in živil.

Vsako leto se v EU porabi skoraj 15 ton surovin na osebo, medtem ko vsak državljan EU v povprečju ustvari več kot 4,8 tone odpadkov na leto. Skoraj polovica teh odpadkov konča na odlagališčih. Linearni model gospodarstva, ki ponazarja črpanje surovin iz narave, proizvodnjo, potrošnjo in odstranitev, ni več vzdržen.

S prehodom na krožno gospodarstvo se preusmerjamo na ponovno uporabo, popravila, obnovo in recikliranje obstoječih surovin in proizvodov. Kar je nekoč, veljajo za odpadek, lahko postane vir. Za krožno gospodarstvo je značilno, da so že od vsega začetka vsi materiali in izdelki zasnovani tako, da čim dlje v svojem življenjskem krogu ohranjajo vrednost in so v uporabi ter čim pozneje ali nikoli ne postanejo odpadek. Zaradi možnosti večkratne raznolike uporabe in ekoloških prednosti je les, ki ga imamo v Sloveniji v izobilju, idealen material za pospešen prehod v krožno gospodarstvo.

Ukrepi za preprečevanje odpadkov

Ukrepi za preprečevanje odpadkov se delijo glede na vpliv:

Ukrepi, ki lahko vplivajo na okvirne pogoje, povezane z nastajanjem odpadkov

Ukrepi, ki lahko vplivajo na okvirne pogoje, povezane z nastajanjem odpadkov so naslednji:

• Uporaba ukrepov načrtovanja ali drugih ekonomskih instrumentov, ki spodbujajo učinkovito rabo virov.
• Spodbujanje raziskav in razvoja na področju doseganja čistejših in manj potratnih proizvodov in tehnologij ter širjenje in uporaba rezultatov takih raziskav in razvoja.
• Oblikovanje učinkovitih in pomembnih kazalnikov obremenitev okolja, povezanih z nastajanjem odpadkov, katerih namen je prispevati k preprečevanju nastajanja odpadkov na vseh ravneh, od primerjave proizvodov na ravni Skupnosti prek ukrepanja lokalnih organov do nacionalnih ukrepov.

Ukrepi, ki lahko vplivajo na faze zasnove, proizvodnje in distribucije

Ukrepi, ki lahko vplivajo na faze zasnove, proizvodnje in distribucije so:

• Spodbujanje okoljsko primerne zasnove (sistematična vključitev okoljskih vidikov v zasnovo proizvoda z namenom, da se izboljša okoljska učinkovitost proizvoda v njegovem celotnem življenjskem krogu).
• Zagotavljanje informacij o tehnikah preprečevanja nastajanja odpadkov z namenom olajšati izvajanje najboljših razpoložljivih tehnik v industriji.
• Organizacija usposabljanja pristojnih organov v zvezi z vključitvijo zahtev za preprečevanje nastajanja odpadkov v dovoljenja skladno z Direktivo 2008/98/ES o odpadkih in Direktivo 2010/75/EU o industrijskih emisijah.
• Vključitev ukrepov za preprečevanje nastajanja odpadkov v napravah, ki ne spadajo v okvir Direktive 2010/75/EU o industrijskih emisijah. Taki ukrepi po potrebi lahko vključujejo ocene ali načrte preprečevanja nastajanja odpadkov.
• Uporaba kampanj za ozaveščanje ali zagotavljanje finančne pomoči, pomoči pri odločanju ali druge pomoči podjetjem. Taki ukrepi so verjetno posebno učinkoviti, kadar so usmerjeni v majhna in srednje velika podjetja ter so jim prilagojeni in delujejo prek vzpostavljenih poslovnih omrežij.
• Uporaba prostovoljnih dogovorov, združenj potrošnikov, proizvajalcev ali sektorskih pogajanj, da ustrezna podjetja ali industrijski sektorji določijo lastne načrte ali cilje za preprečevanje nastajanja odpadkov ali izboljšajo potratne proizvode ali embalažo.
• Spodbujanje verodostojnih sistemov za ravnanje z okoljem, vključno z (ECO - Management and Audit Scheme - sistem EU za okoljevarstveno vodenje organizacij- EMAS) EMAS in ISO 14001.

Ukrepi, ki lahko vplivajo na fazo potrošnje in uporabe

Ukrepi, ki lahko vplivajo na fazo potrošnje in uporabe so naslednji:

• Ekonomski instrumenti, kakršni so spodbude za čiste nakupe ali uvedba obveznega plačila potrošnikov za dani izdelek ali enoto embalaže, ki bi bila sicer zagotovljena brezplačno.
• Uporaba kampanj za ozaveščanje in obveščanje širše javnosti ali določene skupine potrošnikov.
• Spodbujanje verodostojnih znakov za okolje.
• Dogovori z industrijo, na primer uporaba združenj proizvodov, kot so tisti, ki se izvajajo v okviru integriranih politik do proizvodov, ali s prodajalci na drobno o razpoložljivosti informacij o preprečevanju nastajanja odpadkov in proizvodih, ki na okolje vplivajo manj škodljivo.
• V okviru javnih in zasebnih naročil vključitev okoljskih zahtev in meril za preprečevanje nastajanja odpadkov, kakršne določa priročnik Kupujte zeleno!, ki ga je leta 2011 izdala Evropska komisija, oziroma njegova posodobljena različica iz leta 2016.
• Spodbujanje ponovne uporabe in,ali popravila ustreznih odvrženih proizvodov ali njihovih delov, zlasti z uporabo izobraževalnih, ekonomskih, logističnih ali drugih ukrepov, kot so denimo podpora pooblaščenim centrom in mrežam za popravilo in ponovno uporabo ali vzpostavitev takih centrov in mrež predvsem v gosto naseljenih regijah.

Stranski proizvodi

Snov ali predmet, ki nastane pri proizvodnem procesu, katerega glavni namen ni proizvodnja te snovi ali predmeta (ostanek proizvodnje), je stranski proizvod in ne odpadek, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• nadaljnja uporaba tega ostanka proizvodnje je zagotovljena in ne le mogoča;
• ta ostanek proizvodnje se lahko neposredno uporabi brez kakršne koli nadaljnje obdelave, razen običajnih industrijskih postopkov;
• ta ostanek proizvodnje se proizvaja kot sestavni del proizvodnega procesa in
• ta ostanek proizvodnje izpolnjuje zahteve, določene za njegovo uporabo s predpisi, ki urejajo proizvode, kemikalije, varstvo okolja in varovanje človekovega zdravja, nadaljnja uporaba tega ostanka proizvodnje pa ne bo škodljivo vplivala na okolje in zdravje ljudi.

Skladiščenje odpadkov

Skladiščenje odpadkov je skladiščenje odpadkov pri izvajalcu obdelave odpadkov do njihove predelave ali odstranjevanja.

Predhodno skladiščenje odpadkov je skladiščenje odpadkov pri zbiralcu odpadkov v zbirnem centru ali v skladišču pri trgovcu z odpadki ali posredniku z odpadki, če odpadke prevzameta v fizično posest, in v katerem se odpadki raztovorijo za namene priprave za prevoz do kraja njihove obdelave.

Začasno skladiščenje odpadkov je skladiščenje odpadkov pri izvirnem povzročitelju odpadkov na kraju njihovega nastanka do njihove oddaje ali prepustitve v zbiranje ali obdelavo.

Oddajanje in prepuščanje odpadkov

Oddajanje odpadkov je oddaja odpadkov zbiralcu odpadkov ali izvajalcu obdelave odpadkov v nadaljnje ravnanje z evidenčnim listom.

Prepuščanje odpadkov je oddaja odpadkov zbiralcu odpadkov v nadaljnje ravnanje brez evidenčnega lista, kadar je to dovoljeno na podlagi posebnega predpisa, ki ureja ravnanje z določeno vrsto odpadkov.

Čezmejne pošiljke odpadkov

Pošiljka odpadkov preko meja pomeni prevoz odpadkov, namenjenih odstranjevanju ali predelavi, ki je predvidena ali poteka med neko državo in drugo državo.

Prevoz odpadkov

Prevoznik odpadkov je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki kot dejavnost opravlja prevažanje odpadkov drugih imetnikov odpadkov.

Zbiranje odpadkov

Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza odpadkov do naprave za njihovo obdelavo.

Ločeno zbiranje odpadkov je zbiranje odpadkov, pri katerem so tokovi odpadkov ločeni glede na vrsto in lastnosti odpadkov z namenom olajšati določeno obdelavo odpadkov.

Načrtovanje, proizvodnja, distribucija, potrošnja in uporaba proizvodov morajo biti taki, da pripomorejo k preprečevanju nastajanja odpadkov ter povečanju možnosti za pripravo za ponovno uporabo in recikliranje odpadkov, ki nastanejo iz teh proizvodov.

Več ciljev varstva okolja določa Direktiva 2008/98/ES o odpadkih v zvezi z ravnanjem s komunalnimi odpadki, med drugimi tudi, da je do leta 2020 treba ponovno uporabo ter recikliranje odpadnih materialov, kot so najmanj papir, kovine, plastika in steklo iz gospodinjstev ter po možnosti iz drugih virov, če so ti tokovi odpadkov podobni odpadkom iz gospodinjstev, povečati na najmanj 50 odstotkov skupne mase. V spremembi direktive iz leta 2018 je bila ta meja postavljena še nekoliko višje in sicer postopoma 55 odstotkov do leta 2025, 60 odstotkov do leta 2030 in na 65 odstotkov do leta 2035.

Zaradi doseganja tega cilja je treba posamezne frakcije komunalnih odpadkov s ciljem kakovostnega recikliranja ter izboljšanja možnosti za predelavo, preden se dajo v postopke predelave, ločeno zbrati, če je to tehnično in okoljsko izvedljivo in ne povzroča nesorazmernih stroškov.

Izdelana sta bila dva scenarija:

• scenarij najmanjšega obsega priprave za ponovno uporabo in recikliranja komunalnih odpadkov, ki še zagotavlja doseganje okoljskih ciljev, in
• scenarij izvedljivega obsega priprave za ponovno uporabo in recikliranja komunalnih odpadkov, v katerem je delež ločenega zbiranja kuhinjskih odpadkov večji, kar zagotavlja manjši obseg mehansko biološke obdelave mešanih komunalnih odpadkov pred njihovim odlaganjem.

Po scenariju najmanjšega obsega se bo v letu 2020 ločeno zbralo za namen ponovne uporabe in recikliranja 51 odstotkov vseh komunalnih odpadkov, po scenariju izvedljivega obsega pa se delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov za isti namen poveča na 55 odstotkov.

Za dosego tega cilja bo do leta 2020 treba spremeniti način ravnanja s komunalnimi odpadki in sicer:

• maso prevzetih mešanih komunalnih odpadkov bo treba zmanjšati najmanj za 25 odstotkov,
• maso ločeno zbranega odpadnega papirja, plastike, stekla, tekstila in lesa bo treba povečati za najmanj 60 odstotkov, in
• maso ločeno zbranih kuhinjskih odpadkov bo treba povečati najmanj za 25 odstotkov.

Trgovanje z odpadki

Trgovec z odpadki je gospodarska družba ali podjetnik iz zakona, ki ureja gospodarske družbe, ki je odgovoren za nakup in naknadno prodajo odpadkov, vključno s tistimi trgovci, ki odpadkov fizično nimajo v posesti.

Posredovanje z odpadki

Posrednik z odpadki je gospodarska družba ali podjetnik iz zakona, ki ureja gospodarske družbe, ki ureja predelavo ali odstranjevanje odpadkov v imenu drugih, vključno s tistimi posredniki z odpadki, ki odpadkov fizično nimajo v posesti.

Obdelava odpadkov

Obdelava odpadkov so vsi postopki predelave ali odstranjevanja odpadkov, vključno s postopki priprave odpadkov za predelavo ali odstranjevanje.

Pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost obdelave odpadkov v napravi ali brez naprave, mora za opravljanje te dejavnosti in obratovanje naprave, če je ta potrebna za izvajanje dejavnosti obdelave odpadkov, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Dejavnost obdelave odpadkov lahko pravna ali fizična oseba izvaja na podlagi pravnomočnega okoljevarstvenega dovoljenja. Oseba, ki izvaja obdelavo odpadkov v objektu, za katerega je treba pred začetkom obratovanja pridobiti uporabno dovoljenje, lahko začne opravljati dejavnost obdelave odpadkov na podlagi dokončnega uporabnega dovoljenja, kadar je odrejeno poskusno obratovanje, pa od datuma odločbe o odreditvi poskusnega obratovanja.

Predelava odpadkov

Predelava odpadkov je vsak postopek, katerega glavni rezultat je, da se odpadki koristno uporabijo v okviru dejavnosti posamezne osebe ali v gospodarstvu kot celoti, tako da nadomestijo druge materiale, ki bi se sicer uporabili za izpolnitev določene funkcije, ali tako da so odpadki pripravljeni za izpolnitev te določene funkcije.

Snovna predelava odpadkov je vsak postopek predelave odpadkov, razen energetske predelave odpadkov in postopkov predelave odpadkov v materiale, ki se bodo uporabili kot gorivo ali druga sredstva za pridobivanje energije. Snovna predelava odpadkov med drugim vključuje pripravo odpadkov za ponovno uporabo, recikliranje odpadkov in zasipanje z odpadki.

Priprava odpadkov za ponovno uporabo so postopki predelave odpadkov, v katerih se proizvodi ali sestavni deli proizvodov, ki so postali odpadki, s preverjanjem, čiščenjem ali popravilom pripravijo za ponovno uporabo brez kakršne koli druge predhodne dodelave.

Recikliranje odpadkov je postopek predelave odpadkov, v katerem se odpadni materiali predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni namen ali druge namene, ter vključuje tudi predelavo organskih snovi, ne vključuje pa energetske predelave odpadkov in postopkov predelave odpadkov v materiale, ki se bodo uporabili kot gorivo ali za zasipanje z odpadki.

Zasipanje z odpadki je postopek predelave odpadkov, v katerem se primerni nenevarni odpadki uporabijo za namene pridobivanja zemljišč na območjih izkopavanja ali za namene gradbenih posegov pri urejanju zemeljskega površja. Odpadki, uporabljeni za zasipanje, morajo nadomestiti neodpadne materiale, biti morajo primerni za prej omenjene namene in omejeni na količino, nujno potrebno za uresničitev teh namenov, ter ne smejo poslabšati kakovosti okolja.

Priprava odpadkov za ponovno uporabo

Priprava odpadkov za ponovno uporabo so postopki predelave odpadkov, v katerih se proizvodi ali sestavni deli proizvodov, ki so postali odpadki, s preverjanjem, čiščenjem ali popravilom pripravijo za ponovno uporabo brez kakršne koli druge predhodne dodelave.

Če pride najprej do oddaje predmeta izvajalcu javne službe zbiranja ali obdelave komunalnih odpadkov in nato sledijo pripravljalni ukrepi (na primer preverjanje, čiščenje, vzdrževanje, popravilo), je to priprava za ponovno uporabo, ki je postopek predelave.

Če imetnik predmeta tega zavrže med odpadke, nato pa temu dejanju sledijo postopki, namenjeni temu, da bi bilo zavržen predmet mogoče ponovno uporabljati (na primer preverjanje, čiščenje, vzdrževanje, popravilo), so ti postopki del priprave odpadka za ponovno uporabo, kar je postopek predelave odpadkov, ki je na petstopenjski hierarhiji ravnanja z odpadki uvrščen na drugo mesto, za ukrepe preprečevanja nastajanja odpadkov ter pred postopke recikliranja in druge postopke predelave odpadkov.

Recikliranje odpadkov

Recikliranje odpadkov je postopek predelave odpadkov, v katerem se odpadni materiali predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni namen ali druge namene, ter vključuje tudi predelavo organskih snovi, ne vključuje pa energetske predelave odpadkov in postopkov predelave odpadkov v materiale, ki se bodo uporabili kot gorivo ali za zasipanje z odpadki.

Prenehanje statusa odpadka

Za odpadke velja splošno pravilo, da prenehajo biti odpadki, ko so reciklirani ali drugače predelani in če so izpolnjeni pogoji, ki jih določa Zakon o varstvu okolja. Merila za uporabo pogojev iz zakona so določena s predpisi Vlade in uredbami EU. V nekaterih primerih se lahko določijo tudi z okoljevarstvenim dovoljenjem (za vsak primer posebej).

Ne glede na to lahko določeni odpadki (odpadno železo, jeklo in aluminij, vključno z odpadno aluminijevo zlitino, odpadno steklo in odpadni baker) prenehajo biti odpadki že prej, in sicer če izpolnjujejo predpisana merila za prenehanje statusa odpadka.

Energetska predelava odpadkov

Energetska predelava odpadkov vključuje:

• toplotno obdelavo trdnih komunalnih odpadkov v sežigalnicah trdnih komunalnih odpadkov z izkoriščanjem pridobljene zgorevalne toplote, katerih energetska učinkovitost je enaka ali večja od 0,60 (za sežigalnice, ki delujejo in imajo okoljevarstveno dovoljenje v skladu z veljavno zakonodajo pred 1. januarjem 2009) oziroma 0,65 (za sežigalnice) z okoljevarstvenim dovoljenjem po 31. decembru 2008 in
• toplotno obdelavo odpadkov v napravah za sosežig odpadkov, katerih glavni namen je proizvodnja energije (kurilne naprave) ali materialnih izdelkov (cementarne) in ki uporabljajo odpadke kot običajno ali dodatno gorivo.

Smernice Evropske komisije o razlagi R1 formule za energetsko učinkovitost za sežigalnice odpadkov, ki predelujejo trdne komunalne odpadke, v skladu s prilogo II k Direktivi 2008/98/ES o odpadkih (na voljo samo v angleškem jeziku). 

Odstranjevanje odpadkov

Odstranjevanje odpadkov je postopek, ki ni predelava, tudi če je sekundarna posledica postopka pridobivanje snovi ali energije.

Odstranjevalec je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki kot dejavnost opravlja odstranjevanje odpadkov.

Sežiganje odpadkov

Sežiganje odpadkov je postopek odstranjevanja odpadkov in vključuje:

• toplotno obdelavo odpadkov v sežigalnicah odpadkov z izkoriščanjem pridobljene zgorevalne toplote ali brez njega, s sežigom z oksidacijo odpadkov in drugimi postopki toplotne obdelave, kot so piroliza, uplinjanje ali obdelava v plazmi, če se snovi, ki nastanejo pri toplotni obdelavi, naknadno sežgejo in
• toplotno obdelavo odpadkov v napravah za sosežig odpadkov, v katerih se odpadki termično obdelajo z namenom odstranitve s sežigom z oksidacijo odpadkov in drugimi postopki toplotne obdelave, kot so piroliza, uplinjanje ali obdelava v plazmi, če se snovi, ki nastanejo pri toplotni obdelavi, naknadno sežgejo.

Sežigalnica je kakršna koli naprava, ki je nepremična ali premična tehnološka enota in oprema, namenjena termični obdelavi odpadkov z izkoriščanjem pridobljene zgorevalne toplote ali brez nje, s sežigom z oksidacijo odpadkov in drugimi postopki toplotne obdelave, kot so piroliza, uplinjanje ali obdelava v plazmi, če se snovi, ki nastanejo pri obdelavi, naknadno sežgejo.

Naprava za sosežig je kakršna koli naprava, ki je nepremična ali premična tehnološka enota:

• katere glavni namen je proizvodnja energije ali materialnih izdelkov in ki uporablja odpadke kot običajno ali dodatno gorivo ali
• v kateri se odpadki termično obdelajo z namenom odstranitve s sežigom z oksidacijo odpadkov in drugimi postopki toplotne obdelave, kot so piroliza, uplinjanje ali obdelava v plazmi, če se snovi, ki nastanejo pri obdelavi, naknadno sežgejo. Takšna naprava za sosežig odpadkov se šteje za sežigalnico odpadkov.

Odlaganje odpadkov

Odlaganje odpadkov je postopek odstranjevanja odpadkov in mora predstavljati zadnjo možnost ravnanja z odpadki. Odpadke je dovoljeno odlagati samo na odlagališčih odpadkov. Odpadki morajo biti pred tem ustrezno obdelani, tako da izpolnjujejo predpisane zahteve za odlaganje.

Vrste odlagališč so:

• odlagališča za nevarne odpadke,
• odlagališča za nenevarne odpadke, vključno z odlagališči za komunalne odpadke in
• odlagališča za inertne odpadke.

Proizvajalčeva razširjena odgovornost

Sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti (sistem PRO) je sklop predpisanih ukrepov, ki zagotavljajo, da v fazi odpadkov znotraj življenjskega kroga proizvodov proizvajalci določenih proizvodov nosijo finančno ali finančno in organizacijsko odgovornost za ravnanje z odpadki iz proizvodov. Proizvajalci, ki samostojno izpolnjujejo obveznosti PRO, nosijo finančno in organizacijsko odgovornost za ravnanje z odpadki iz proizvodov. Proizvajalci, ki obveznosti PRO izpolnjujejo skupaj z drugimi proizvajalci, pa nosijo finančno odgovornost za ravnanje z odpadki iz proizvodov lahko obveznosti. Organizacijsko odgovornost v tem primeru nosijo organizacije, ki v svojem imenu in za račun proizvajalcev izpolnjujejo obveznosti PRO.

Embalaža

Odgovornost za ravnanje z odpadno embalažo nosijo poslovni subjekti, ki dajejo embalažo prvič na trg v Sloveniji, proizvajalci, pri čemer dati embalažo na trg pomeni dati na trg embalirano blago ali servisno embalažo (to je tisto embalažo, ki se z blagom napolni šele na prodajnem mesti blaga). Vsak proizvajalec mora biti vpisan v evidenco proizvajalcev, Embalaža. Proizvajalec lahko svoje obveznosti PRO izpolnjuje samostojno (individualni sistem) ali skupaj z drugimi proizvajalci (skupni sistem). Skupne sisteme upravljajo družbe za ravnanje z odpadno embalažo, ki v svojem imenu in za račun proizvajalcev zagotavljajo predpisano ravnanje za vso odpadno embalažo, ki nastane v Sloveniji.

Električna in elektronska oprema

V evidenco proizvajalcev električne in elektronske opreme (EEO) se morajo vpisati vsi proizvajalci električne in elektronske opreme. To so pravne osebe in samostojni podjetniki, ki dajejo električno, in elektronko opremo  prvič na trg v Republiki Sloveniji in so vpisani v skupni načrt ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo pri nosilcu skupnega načrta. V to evidenco se morajo vpisati tudi pooblaščeni zastopniki, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji in zastopajo podjetja v tujini, ki dajejo električno in elektronsko opremo na trg na ozemlju Republike Slovenije.

Baterije in akumulatorji

V evidenco proizvajalcev baterij in akumulatorjev se morajo vpisati vsi proizvajalci baterij in akumulatorjev. To so pravne osebe in samostojni podjetniki, ki dajejo baterije in akumulatorje prvič na trg v Republiki Sloveniji in so vpisani v skupni načrt ravnanja z baterijami in akumulatorji pri nosilcu skupnega načrta.

Izrabljena vozila

Za ustrezno ravnanje z izrabljenimi vozili je odgovoren nosilec skupnega načrta ravnanja z izrabljenimi vozili, ki v imenu proizvajalcev izrabljenih vozil poskrbi za zbiranje in predelavo izrabljenih vozil, in tudi samostojni obrati za razstavljanje izrabljenih vozil, ki delujejo izven tega skupnega načrta ter vsak zase poskrbijo za ustrezno zbiranje in predelavo izrabljenih vozil.

Zgoraj opisani sistem velja za osebna vozila.

Izrabljene gume

Za pravilno ravnanje z izrabljenimi gumami v Republiki Sloveniji skrbi družba, ki je nosilec skupnega načrta ravnanja z izrabljenimi gumami. Vanj so vključeni proizvajalci, zbiralci in predelovalci. Povzročitelji, ki so lahko fizične osebe, pravne osebe ali samostojni podjetniki, morajo izrabljene gume oddati zbiralcem, ki so vključeni v skupni načrt ravnanja z izrabljenimi gumami.

Nagrobne sveče

Ustrezno ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami morajo zagotavljati proizvajalci - podjetja, ki dajejo nagrobne sveče prvič na slovenski trg.

Proizvajalci zagotavljajo ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami samostojno kot načrt ali skupno v sklopu skupnih načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami, ki v imenu proizvajalcev zagotavljajo zbiranje in predelavo odpadnih nagrobnih sveč.

Zdravila

Obveznost zagotavljanja prevzemanja odpadnih zdravil (neuporabna zdravila in ostanki zdravil), ki nastanejo po uporabi zdravil, imajo v Republiki Sloveniji veletrgovci z zdravili, ki v skladu z zakonom, ki ureja zdravila, opravljajo dejavnost prometa z zdravili na debelo. Predpisane obveznosti izpolnjujejo v okviru skupnih načrtov ravnanja z odpadnimi zdravili.

Fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo nevarne snovi

Proizvajalci, pridobitelji in uvozniki fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo nevarne snovi, imajo obveznost zagotavljanja prevzemanja odpadnih fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo nevarne snovi. Predpisane obveznosti izpolnjujejo v okviru skupnega načrta ravnanja z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo nevarne snovi.

Plastični proizvodi za enkratno uporabo in ribolovno orodje, ki vsebuje plastiko

Problematika onesnaževanja s plastiko je globalni okoljski izziv, ki ima resne posledice za ekosisteme, živali, ljudi in celotno planetarno zdravje. Kot odgovor na problematiko onesnaževanja s plastiko je Evropska unija sprejela več ukrepov za omejitev uporabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo ter ribolovnega orodja, ki vsebuje plastiko. Ti ukrepi so del celovitega pristopa k spodbujanju trajnostne rabe virov in zmanjševanju plastike v okolju. Z Direktivo EU (2019/904) je prepovedano dajati na trg naslednje plastične proizvode za enkratno uporabo:

• plastični jedilni pribor (vilice, nože, žlice in palčke),
• plastične krožnike,
• plastične slamice,
• palčke za pritrditev na balone,
• posode za živila, izdelane iz ekspandiranega polistirena, kot so škatle za hitro prehrano, s pokrovom ali brez njega, ki se uporablja za hrano, ki je namenjena za takojšnje zaužitje na kraju samem ali jih potrošniki odnesejo s seboj, in je pripravljena za uporabo brez nadaljnje priprave, kot sta kuhanje, vrenje ali segrevanje,
• vsebniki za pijačo iz ekspandiranega polistirena,
• lončki za pijačo iz ekspandiranega polistirena,
• vatirane palčke iz plastike.

Pri čemer je treba omeniti, da se šteje za plastični proizvod za enkratno uporabo proizvod, ki je izdelan v celoti ali delno iz plastike.