Ureditev upravljanja prostoživečih ribjih populacij in drugih vodnih organizmov v celinskih vodah

Z vidika ribiškega upravljanja so celinske vode v Sloveniji razdeljene na 12 ribiških območij, ta pa na 67 ribiških okolišev. V ribiških okoliših izvajajo ribiško upravljanje izvajalci, ki so na podlagi javnega razpisa dobili koncesijo za izvajanje ribiškega upravljanja v posameznem ribiškem okolišu.

Ribiško upravljanje se izvaja na podlagi ribiško-gojitvenih načrtov, ki določajo ribolovne in gojitvene revirje ter rezervate.

V ribolovnih revirjih se izvaja le rekreacijski ribolov s trnkom z ribolovno dovolilnico, v gojitvenih revirjih pa poteka sonaravna gojitev domorodnih vrst rib izključno za poribljavanje za repopulacijo.

V vodah posebnega pomena ribiško upravljanje izvaja Zavod za ribištvo Slovenije.

V obeh primerih gre za upravljanje prostoživečih ribjih populacij v odprtih med seboj povezanih vodah, v katerih je omogočeno prosto prehajanje ribjih populacij, pa tudi nekaterih zaprtih, ki so pomembne za ohranjanje domorodnih vrst rib in biotske raznovrstnosti.

Program upravljanja rib v celinskih vodah

S Programom upravljanja rib se določajo dolgoročne usmeritve in ukrepi za upravljanje rib. Je tudi podlaga za pripravo načrtov ribiškega upravljanja za ribiška območja in izvedbenih ribiško-gojitvenih načrtov za ribiške okoliše. 

Program upošteva naslednja splošna izhodišča:

• trajnostna raba rib je tesno povezana s splošnim socialnim, gospodarskim in prostorskim razvojem Slovenije, rabo vode za oskrbo prebivalstva s pitno vodo, proizvodnjo električne energije, za potrebe industrije in kmetijstva ter ribogojstva,
• načela sonaravnosti, biološke pestrosti, celovitega varstva rib ter njihove trajnostne rabe je mogoče uresničiti samo s celovitim usmerjanjem razvoja v posameznih ribiških območjih,
• kultura odnosa do vodnih ekosistemov postaja v sodobni družbi vse pomembnejša vrednota,
• strokovna usposobljenost delujočih v ribiškem sektorju je ključni dejavnik celovitega izvajanja ribiškega upravljanja in trajnostne rabe rib.

Splošni cilji upravljanja rib:

• zagotavljanje kakovostnega ribolova v najširšem možnem pomenu za najširši krog ribičev,
• doseganje pozitivnega gospodarskega učinka sladkovodnega ribištva in
• ohranjanje populacij vseh domorodnih vrst) po načelu trajnostne rabe, varstva in zaščite ribjih populacij ter njihovih habitatov; zagotovitev ugodnega stanja populacij in habitatov vseh domorodnih vrst rib, zlasti na zavarovanih območjih.

Načrti ribiškega upravljanja v ribiških območjih

Načrti ribiškega upravljanja v ribiških območjih so strokovna podlaga, s katerimi se določijo temeljne usmeritve za ohranitev in trajnostno rabo rib v ribiškem območju, načela posegov v populacije posameznih ribjih vrst, usmeritve za poribljavanje in gojitev rib ter usmeritve za varstvo zavarovanih delov ribiškega območja.

Celinske vode v Sloveniji so iz vidika ribiškega upravljanja razdeljene na 12 ribiških območij, ta pa na 67 ribiških okolišev in 9 voda posebnega pomena. Skladno z načrti ribiškega upravljanja v ribiških območjih se izdelajo ribiško-gojitveni načrti za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiških okoliših.

Ribiško-gojitveni načrti

Ribiško-gojitveni načrt je podlaga za ribiško upravljanje v posameznih 67 ribiških okoliših. Z ribiško-gojitvenimi načrti se določi ribiške revirje in njihovo namembnosti ter določi možnosti odvzema spolnih celic rib, sonaravno gojitev rib ter podlago za poribljavanja. V ribolovnih revirjih se določi tudi ribolovni režim, vključno z določitvijo tekmovalnih tras, mest za nočni ribolov ter druge, za ribiško upravljanje pomembne vsebine.

Strokovno je osnutke ribiško-gojitvenih načrtov pripravil Zavod za ribištvo Slovenije v sodelovanju z izvajalcem ribiškega upravljanja v posameznem ribiškem okolišu in lokalno skupnostjo. Pri pripravi so se upoštevale ekološke značilnosti in razširjenost ribjih vrst ali populacij, ki so pomembne za ohranjanje ugodnega stanja ter režimi po predpisih o ohranjanju narave in voda, ki bi lahko vplivali na izvajanje ribiško-gojitvenega načrta. Posamezen ribiško-gojitveni načrt je bil usklajen z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave ter Direkcijo Republike Slovenije za vode, Ministrstvo za okolje in prostor pa je z odločbo ugotovilo, da v postopku priprave posameznega ribiško-gojitvenega načrta ni treba izvesti celovite presoje vplivov na okolje.

Na podlagi 5. točke 28. člena Pravilnika o načrtovanju in poročanju v ribištvu se za izdelavo letnega programa izvajanja ribiškega upravljanja uporablja ribiško-gojitveni načrt preteklega obdobja.

Ribolov v celinskih vodah

V celinskih vodah Slovenije je dovoljen samo negospodarski ribolov.

Rekreacijski ribolov se izvaja le s trnkom in je omogočen vsem na podlagi ribolovne dovolilnice. Izdajajo jih koncesionarji oziroma ribiške družine, ki delujejo kot društva. Člani ribiške družine imajo določene ugodnosti pri nakupu letne ribolovne dovolilnice, v zameno pa so dolžni opraviti določene obveznosti, povezane z izvajanjem ribiškega upravljanja.

Za nečlane so na voljo dnevne, tridnevne, tedenske in letne ribolovne dovolilnice.

Ribolov je dovoljen v okviru ribolovnega režima za posamezen ribolovni revir in je razviden iz ribolovne dovolilnice. Na ribolovni dovolilnici mora biti določen:

• rok ali datum veljavnosti,
• ribolovni revir z označenimi mejami,
• vrste rib, ki jih je dovoljeno loviti, najmanjše mere in varstvene dobe,
• dovoljen način in tehnika ribolova,
• dovoljene vabe in
• dovoljen uplen.

Ribolov v komercialnih ribnikih

Komercialni ribniki so so namenjeni trženju ribolova na podlagi vodnega dovoljenja. Način in pogoje ribolova določi nosilec vodnega dovoljenja v skladu s pravilnikom.

Ihtiološke raziskave in monitoringi prehodnosti ribjih stez

Raziskave rib in ribjih populacij v celinskih vodah ter spremljanje prehodnosti ribjih stez ob vodnih pregradah so dostopne v poročilih.