Stanje na trgu sadja

Pridelavi sadja je namenjenih 4.448 ha intenzivnih nasadov in 7.790 ha ekstenzivnih nasadov.

Značilnosti pridelave sadja v Sloveniji:

• v intenzivnih sadovnjakih je posajene največ jablane (2.038 ha), vendar je delež v strukturi površin v stalnem trendu zmanjševanja;
• jabolka so pri nas še vedno najpomembnejša sadna vrsta; 
• z mrežo proti toči in drugimi vrstami zaščitnih mrež je pokritih 1.358 ha intenzivnih sadovnjakov;
• namakanih je 934 ha intenzivnih sadovnjakov;
• zmanjšuje se tudi delež površin hrušk, breskev in nektarin;
• povečuje se zastopanost lupinarjev (oreh), jagodičja (jagode, ameriške borovnice), koščičarjev (češnje, marelice, slive, češplje) in sredozemskih vrst sadja (kaki).

Tako v intenzivnih kot v ekstenzivnih nasadih je bila letina sadja v letu 2021 predvsem zaradi neugodnih vremenskih razmer najslabša. Pridelava sadja je v letu 2021 znašala le 34.000 ton in je bila za 13 % manjša kot v izredno neugodnem letu 2017. V letu 2021 so v intenzivnih nasadih obrali le 29.000 ton sadja, v ekstenzivnih nasadih pa le 5.000 ton sadja.

Pri sadju so opazna precejšnja medletna nihanja stopnje samooskrbe in porabe, ki so posledica bolj ali manj obilnih letin.  

Leta 2021 je prebivalec  Slovenije porabil 108,5 kg sadja v vseh oblikah (stopnja samooskrbe 13,8 %) oziroma je pojedel 58,4 kg svežega sadja (stopnja samooskrbe 23 %), kar so najnižje vrednosti v zadnjem desetletnem obdobju.

Leta 2021 je bilo v zunanjetrgovinski menjavi prodanega vrednostno in količinsko manj sadja kot preteklo leto. V strukturi zunanje trgovine s sadjem v zadnjih petih letih predstavljajo banane, citrusi, in drugo južno sadje več kot 80 %.

V letu 2022 je bil po prvih ocenah Statističnega urada RS (SURS) je povprečni hektarski pridelek jabolk 23,6 t/ha v intenzivnih nasadih, ki je za 15 % manjši od povprečja v letih 2011–2015 (zadnje obdobje brez večjih vremenskih ujm). Sadjarji naj bi v intenzivnih nasadih ob nekoliko večjih površinah (+ 6 %) obrali 52.000 ton jabolk, kar je za 27 % manj v primerjavi povprečja let 2011–2015.

Tržno informacijski sistem

S tržno informacijskim sistemom za trg s svežim sadjem se ugotavlja tržne cene na reprezentativnem trgu. Tržna cena je nato osnova za izvajanje tržne politike na področju sadjarstva. Tržno informacijski sistem je opredeljen v slovenski in evropski zakonodaji.

Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja spremlja gibanje prodanih količin in cene svežega sadja s slovenskim geografskim poreklom.

Javne službe v sadjarstvu

Za razvoj konkurenčnega sadjarstva in izpolnjevanje visokih okoljevarstvenih standardov vlagamo v nova znanja in podpiramo strokovne naloge, ki jih izvajajo izvajalci  javnih služb v sadjarstvu.

Pri pridelovanju pečkarjev, koščičarjev in kakija, lupinarjev in jagodičja so strokovne naloge:

• introdukcija pečkarjev;
• introdukcija koščičarjev in kakija;
• introdukcija lupinarjev;
• introdukcija jagodičja;
• tehnologije pridelave pečkarjev;
• tehnologije pridelave koščičarjev in kakija;
• tehnologije pridelave lupinarjev;
• tehnologije pridelave jagodičja;
• zagotavljanje izhodiščnega razmnoževalnega materiala pečkarjev;
• zagotavljanje izhodiščnega razmnoževalnega materiala koščičarjev in kakija;
• zagotavljanje izhodiščnega razmnoževalnega materiala lupinarjev;
• selekcija lupinarjev;
• strokovno-tehnična koordinacija v sadjarstvu.

Pri introdukciji sadnih rastlin preizkušamo novejše tržno zanimive sorte in podlage, ki so:

• križane ali selekcionirane v tujini;
• za katere obstaja povpraševanje na slovenskem trgu.

Cilj testiranj v tujini vzgojenih sort ali klonov je:

• ugotoviti njihov proizvodni potencial po količini in kakovosti;
• občutljivost na rastlinske patogene;
• prilagojenost za naše podnebne razmere.

Aplikativne raziskave in tehnološki poskusi imajo neposredno uporabno vrednost za pridelovalce sadja. Izvajamo poljske poskuse z novimi tehnološkimi postopki, s katerimi držimo korak z novostmi v najbolj razvitih pridelovalnih območjih sadnih vrst po svetu. 

Z zagotavljanjem izhodiščnega razmnoževalnega materiala omogočamo drevesničarjem:

• pridelavo uradno pregledanega in potrjenega razmnoževalnega materiala in sadik;
• nadzorovan promet v skladu s predpisi o trženju razmnoževalnega materiala in sadik sadnih rastlin.

Selekcijsko delo temelji na gensko različnih lokalnih populacijah in sortah lupinarjev. Glavni namen naloge je vzgoja domačih sort oziroma klonov in vpis v sortno listo. V naših podnebnih razmerah je odbran material izhodišče za pridelavo kakovostnega sadilnega materiala in kakovostnega pridelka.

Javne službe v sadjarstvu v obdobju 2018–2024:

• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Maribor (Sadjarski center Maribor)
• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica (Sadjarski center Bilje)
• Kmetijski inštitut Slovenije
• Podizvajalec je Biotehniška fakultete Univerze v Ljubljani.

Več o javni službi za sadjarstvo