Stanje v semenarstvu

Semenarstvo v Sloveniji stagnira že nekaj desetletij. Vzrokov za tako stanje je več, med najpomembnejšimi pa je dejstvo, da je Slovenja imela v preteklosti zelo omejene programe žlahtnjenja. Posledično imamo malo novih lokalnih sort, katerih seme bi lahko pridelovali, obseg pridelave semena tujih sort pa je omejen in odvisen od dostopnosti najvišjih kategorij, ki se lahko naprej razmnožujejo.

Od leta 2004 je slovensko semenarstvo v razmerah prostega trga Evropske unije vse manj konkurenčno, kar se odraža v občutnem vsakoletnem zmanjšanju površin, namenjenih pridelavi semena. Od leta 2000, ko smo v Sloveniji seme pridelovali na 2.500 ha, se je površina za pridelavo uradno potrjenega semena zmanjšala za več kot 50 %. Med letoma 2014 in leta 2021 je bilo semenarstvu namenjenih najmanj površin leta 2017 (1084 ha) in leta 2021 (995 ha).

Glavnino slovenskih semenskih posevkov sicer predstavljajo žita. Tudi obseg pridelave semena žit se je od leta 2014 do leta 2021 zmanjšal iz 1.131 ha na 729 ha. V letu 2019 smo beležili povečanje pridelave uradno potrjenega semena krmnih rastlin ter oljnic in predivnic, potem pa se je trend spet obrnil navzdol. Površine namenjene pridelavi semenskega krompirja predstavljajo manj kot 2 % površin celotne semenske pridelave oziroma okrog 25 ha.

Razvojni cilji na področju semenarstva

Slovenija je po eni strani zavezana k ohranjanju in trajnostni rabi rastlinskih genskih virov, po drugi strani pa stremi k povečanju samooskrbe, zlasti z lokalnimi sortami. V prihodnosti bo zato treba posebno pozornost nameniti žlahtnjenju in semenarstvu ter zagotavljanju zadostnih količin ekološkega semena.

Na področju semenarstva v poljedelstvu in vrtnarstvu je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opredelilo naslednje razvojne cilje, ki veljajo tako za konvencionalno kot ekološko kmetijstvo:

• ohranjanje in trajnostna raba rastlinskih genskih virov;
• ohranjanje in trajnostna raba rastlinskih genskih virov;
• selekcija in žlahtnjenje izbranih vrst kmetijskih rastlin;
• zagotavljanje kakovostnega semena produktivnih sort, ki ustrezajo slovenskim pridelovalnim razmeram, za večanje hektarskega donosa ter kakovosti in varnosti pridelkov v konvencionalni in ekološki pridelavi;
• povečanje obsega semenarske pridelave na slovenskih tleh za povečanje samooskrbe in  zagotavljanje kakovostnega semena zlasti lokalnih sort posebnega pomena v povezavi z ohranjanjem biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine;
• povečanje uporabe uradno potrjenega semena za setev in
• krepitev sodelovanja in povezovanja ter ustvarjanja in izmenjave znanja na področju rastlinskih genskih virov in semenarstva.

Pomen uporabe certificiranega semena

Certificirano seme, ki je pridelano po strokovno utemeljenih in predpisanih postopkih pod nadzorom pooblaščenih certifikacijskih organov, pridelovalcem zagotavlja zdrav, kakovosten in visok pridelek kmetijskih rastlin, hkrati pa omogoča tudi manjše obremenjevanje okolja.

Ukrepi za okrepitev semenarstva

Krepitev semenarstva je nujna tako zaradi njegovega prispevka k prehranski varnosti kot tudi zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti v kmetijski pridelavi.

Ne glede na dosedanje ukrepe se trend pridelave semena kmetijskih rastlin žal ni spremenil in še vedno upada. Podpore za semenarsko proizvodnjo in uporabo semena lokalnih sort na kmetijskih gospodarstvih, tako v konvencionalni kot ekološki pridelavi, so zato predvidene tudi v okviru Strateškega načrta Skupne kmetijske politike po letu 2023. Z večanjem obsega kmetijske pridelave, samooskrbe in stabilnega trga s kmetijskimi pridelki bi se lahko okrepilo tudi semenarstvo, saj bi to povečalo povpraševanje in uporabo kakovostnega certificiranega semena, tudi lokalnih in ekoloških sort. Predvidena je tudi uvedba podpor za vzdrževalce slovenskih oziroma lokalnih sort, ki se zaradi majhnega trga oziroma povpraševanja soočajo s težavami.

Potrebna je okrepitev znanja in stalna strokovna podpora na področju semenarstva ter ustrezno povezovanje vseh deležnikov od pridelovalcev, semenarjev in žlahtniteljev do znanstveno-raziskovalnih inštitucij in upravnih organov. Taka povezanost je najboljše zagotovilo, da bodo na trgu na voljo želene sorte, ki imajo zahtevano in s strani uporabnikov pričakovano kakovost.

Na portalu znanja skupne kmetijske politike sta na voljo brošuri Pridelava  semena poljščin in krmnih rastlin ter Pridelava semena zelenjadnic.