EU je v primeru vojaške agresije Rusije v Ukrajini pokazala neizmerno politično enotnost, solidarnost in tudi vojaško podprla Ukrajino s finančnimi sredstvi ter vojaško bojno opremo prek evropskega mirovnega instrumenta (angleško European Peace Facility – EPF), kakor tudi z bilateralnimi vojaškimi donacijami.

Evropska komisija (EK) po napadu na Ukrajino pridobiva vse pomembnejšo vlogo na področju skupnih obrambnih nabav. Sprejela je uredbi o vzpostavitvi instrumenta za okrepitev zmogljivosti evropske obrambne industrije s skupnimi javnimi naročili (amngleško The European Defence Industry Reinforcement through common Procurement Act – EDIRPA) in uredbo za nabavo streliva (angleško The Act in Support of Ammunition Production – ASAP). Gre za finančne instrumente skupnih javnih naročil za obrambo, katerih namen je odpraviti najnujnejše in najbolj kritične vrzeli v obrambnih zmogljivostih ter države članice spodbuditi k skupnim javnim naročilom na področju obrambe.

EK je pripravila tudi Evropsko strategijo za obrambno industrijo (angleško The European Defence Industrial Strategy – EDIS) in Evropski obrambni investicijski program (angleško The European Defence Industry Programme – EDIP) s finančnim proračunom 1,5 milijarde EUR, s katerima želi pospešiti aktivnosti, ki bi vplivale na obrambno pripravljenost, predvsem povečati sodelovanje pri skupnih nabavah, konkurenčnost evropske obrambne tehnološke in industrijske baze (angleško The EU’s Defence Technological and Industrial Base  – EDTIB), ter izboljšati dostop do financiranja. Do leta 2030 naj bi države članice EU skupaj kupovale in naročale obrambne opreme, in sicer v višini najmanj 40 odstotkov.

V petletnem mandatu Evropske komisije 2024 – 2029 pričakujemo dokaj ambiciozne ukrepe, ki bodo povečali obrambno pripravljenost, odpornost in razvoj zmogljivost EU ter naložbe v obrambo. Hkrati pričakujemo krepitev zmogljivosti za zagotavljanje odpornosti in pripravljenosti  za  odzivanje na krize. Nov komisar za obrambo, odgovoren za področje obrambne industrije in vesolja, bo tesno sodeloval z visokim predstavnikom za Skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP).

Slovenija podpira krepitev aktivnosti na področju skupnih obrambnih nabav, EDTIB in implementacijo evropske strategije EDIS, ki bodo prispevali k nadaljnjemu razvoju evropske obrambne industrije in obrambnega trga. Za Slovenijo je ob tem izjemnega pomena vključevanje srednjih in malih subjektov v proizvodne, raziskovalne in druge procese obrambne industrije.

EU krepi prizadevanja za skupno varnost

Skupna varnostna in obrambna politika (SVOP) je sestavni del skupne zunanje in varnostne politike EU s poudarkom na področjih vojaškega in civilnega kriznega upravljanja, preprečevanja konfliktov ter podpore na področju reforme varnostnega sektorja. SVOP je v zadnjih letih dosegla bistven razvoj, predvsem po letu 2022 s sprejetjem Strateškega kompasa za varnost in obrambo, Evropskega mirovnega instrumenta (angleško European Peace Facility – EPF) ter Zavez za krepitev civilnih vidikov skupne varnostne in obrambne politike. S smernicami Strateškega kompasa želi EU okrepiti varnost in obrambo z izboljšanjem njene odpornosti, odzivnosti in povečanjem zmogljivosti, kar ji bo omogočilo hitro ukrepanje za zaščito interesov, načel in vrednot EU, ter njenih državljanov.

Učinkovitost in vpliv SVOP sta se povečala, razvoj obrambnih zmogljivosti EU in evropske obrambne industrije, pa se krepita. Pogodba o Evropski uniji omogoča tudi vzajemno pomoč v primeru oboroženega napada na ozemlje države članice in pomoč v duhu solidarnosti ob terorističnih napadih ter naravnih in drugih nesrečah. SVOP EU je komplementarna z Natovo in dopolnjuje varnostna zagotovila Nata, pri čemer Nato ostaja temelj kolektivne obrambe.

Sodelovanje Slovenije v pobudah skupne varnostne in obrambne politike EU

Slovenija si prizadeva za ukrepe na ravni EU, ki bodo zagotovili, da se bodo slovenski državljani počutili varne v Sloveniji in EU ter da bodo pri tem spoštovane temeljne človekove pravice. Vodilo skupnega zunanjega in varnostno-obrambnega delovanja EU ostaja Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko EU iz leta 2016. Slovenija si prizadeva za utrjevanje napredka, narejenega v zadnjih letih, ter za nadaljnje uresničevanje strategije. Med pomembnejšimi pobudami na področju Skupne varnostne in obrambne politike so:

• pridružili smo se Stalnemu strukturnemu sodelovanju (angleško Permanent Structured Cooperation – PESCO),
• podpiramo oblikovanje Evropskega obrambnega sklada (angleško European Defence Fund – EDF),
• vzpostavitev procesa usklajenega letnega pregleda na področju obrambe (angleško Coordinated Annual Review on Defence – CARD),
• aktivno sodelujemo pri oblikovanju načrta razvoja zmogljivosti EU (angleško Capability Development Plan – CDP),
• s potrditvijo Nacionalnega izvedbenega načrta za razvoj civilnih zmogljivosti kriznega upravljanja izpolnjujemo Zaveze za krepitev civilnih vidikov skupne varnostne in obrambne politike.

Posebnega pomena pri zagotavljanju varnosti EU je učinkovito spopadanje in krepitev odpornosti na novodobne varnostne izzive, predvsem na kibernetske in hibridne grožnje.

Slovenija in Stalno strukturno sodelovanje na področju varnosti in obrambe

Stalno strukturno sodelovanje na področju varnosti in obrambe (angleško The Permanent Structured Cooperation – PESCO) je opredeljeno v Pogodbi o Evropski uniji in omogoča, da se države članice EU, ki želijo intenzivneje sodelovati na področju Skupne varnostne in obrambne politike, dogovorijo za sodelovanje, načrtovanje in izvajanje politike na podlagi določil in zavez, ki jih sprejmejo.

Slovenija je k pobudi PESCO pristopila takoj ob njeni ustanovitvi decembra 2017. S pristopom smo potrdili namero, da dosegamo dogovorjene cilje glede višine in strukture obrambnih izdatkov, usklajenega razvoja obrambnih zmogljivosti in zagotavljanja operativnih zmogljivosti, sodelujemo v večnacionalnih projektih razvoja zmogljivosti na ravni EU in pri razvoju skupnih zmogljivosti ter v skupnih investicijskih projektih.

S sodelovanjem v pobudi krepimo varnost in obrambno sposobnost Slovenije ter izražamo namero glede aktivnega sodelovanja pri nadaljnjem povezovanju EU. Slovenija sodeluje v številnih projektih pobude PESCO. Podrobneje predstavljamo naslednje:

• Vojaška mobilnost (angleško Military Mobility), katere cilj je omogočati nemoteno in učinkovito mobilnost vojaškega osebja in opreme po Evropi,
• Mreža logističnih vozlišč v Evropi in podpora operacijam (angleško Network of Logistic Hubs in Europe and Support to Operations), s katero želi EU okrepiti strateško logistično podporo ter uspešnost načrtovanja sil v operacijah in misijah EU,
• Storitev nadzora nad kemičnimi, biološkimi, radiološkimi in jedrskimi sredstvi (angleško Cemical, Biological, Radiological and Nuclear Surveillance as a Service  – CBRN SaaS), s katero bo zagotovljeno uspešno prepoznavanje groženj uporabe teh sredstev v realnem času,
• Integriran skupni center za usposabljanje in simulacije (angleško Integrated European Joint Training and Simulation Centre – EUROSIM), katerega namen je vzpostaviti središče za usposabljanje in simulacije.

Sodelovanje Slovenije v Evropski obrambni agenciji

Evropska obrambna agencija (angleško European Defence Agency – EDA) je bila julija 2004 ustanovljena z namenom podpore državam članicam in Svetu EU pri njihovih prizadevanjih za izboljšanje evropskih obrambnih zmogljivosti na področju kriznega upravljanja ter za ohranjanje evropske varnosti in skupne obrambne politike EU. Slovenija se je agenciji pridružila leta 2004.

Skladno z dolgoročnim pregledom zmogljivosti ključne naloge EDA obsegajo:

• opredelitev skupnih potreb in prednostnih nalog na ravni EU z namenom oboroženim silam držav članic EU zagotoviti zmogljivosti, ki jih dejansko potrebujejo,
• omogočanje in ustvarjanje priložnosti skupnih obrambnih raziskav, tehnologije in inovacij,
• usklajevanje zahtev in sodelovanje pri skupnem razvoju zmogljivosti ob zagotavljanju interoperabilnosti,
• združevanje povpraševanja v smeri skupnih javnih naročil na področju obrambe in
• povezovanje s civilno in obrambo politiko EU ter izražanje skupnih stališč ministrstev za obrambo.

EDA spodbuja sodelovanje med državami članicami, začenja nove pobude in uvaja rešitve za izboljšanje obrambnih zmogljivosti. Vsi projekti, v mnogih sodeluje tudi Slovenija, predstavljajo sodelovalne priložnosti na številnih specifičnih področjih za skupni razvoj zmogljivosti. Pomembno vlogo ima EDA na področju inovacij, raziskav in razvoja. S tem se odpirajo možnosti in priložnosti za nacionalna srednja in majhna podjetja ter raziskovalne institucije v proizvodne, raziskovalne in druge procese obrambne industrije, kar je izjemnega pomena tudi za Slovenijo.

Sodelovanje EU in Nata

Slovenija je članica obeh organizacij, zato zagovarjamo tesno sodelovanje in delitev vlog med EU in Natom. Za učinkovito soočanje z varnostnimi tveganji v Evropi je sodelovanje EU in Nata nujno. Zavzemamo se za načelo enotnega nabora sil in razvoja zmogljivosti ob upoštevanju načela komplementarnosti EU z Natom, predvsem z namenom enotnega delovanja ob varnostnih grožnjah.

Prelomnica pri krepitvi sodelovanja med EU in Natom je Skupna deklaracija EU in Nata, podpisana ob robu vrha Nata v Varšavi julija 2016. Skupna deklaracija prepoznava sedem glavnih področij sodelovanja obeh organizacij: zoperstavljanje hibridnim grožnjam; operativno sodelovanje, predvsem na morju in v boju proti migracijam; koordinacijo na področju kibernetske varnosti; razvoj komplementarnih povezljivih obrambnih zmogljivosti; krepitev evropske obrambne industrije; načrtovanje sočasnih vaj; izgradnjo obrambnih zmogljivosti in nacionalne odpornosti partnerskih držav. Ob vrhu Nata v Bruslju julija 2018 je bila podpisana že druga deklaracija, ki potrjuje napredek in potrebo po nadaljnjem sodelovanju med organizacijama. Dodane so bile nove teme, kot so: boj proti terorizmu, ženske, mir in varnost ter vojaška mobilnost, s tem pa tudi 32 novih predlogov sodelovanja. 

Kar 20 od skupno 74 predlogov se nanaša na hibridne grožnje, med najbolj izpostavljenimi pobudami pa sta tudi kibernetska varnost in vojaška mobilnost. Usklajeno in aktivno sodelovanje na teh področjih glede na letna poročila že prinaša dobre primere konkretnih koristi skupnih prizadevanj obeh organizacij.

Tretja deklaracija o sodelovanju EU-Nato, podpisana januarja 2023, želi partnerstvo dvigniti na višjo raven in izpostavlja ambicijo, da se sodelovanje v prihodnjem obdobju okrepi in razširi na področjih: naraščajočega geostrateškega tekmovanja, odpornosti, varovanju kritične infrastrukture, novih prebojnih tehnologijah, vesolju, varnostnih implikacij podnebnih sprememb, dezinformacijah in vmešavanju tretjih akterjev.

S podpisom deklaracije so se države zavezale, da se v strateškem partnerstvu med EU in Natom opravi konkreten korak naprej ob tesnem sodelovanju in konzultacijah med zaveznicami v Natu in državami članicami EU. Na delovni ravni potekajo aktivnosti pri usklajevanju Akcijskega načrta skupnih aktivnosti med EU in Natom.

Za Slovenijo je še posebej pomembno usklajeno delovanje obeh organizacij na Zahodnem Balkanu v smislu skupnega nastopa na področjih strateškega komuniciranja, krepitve odpornosti, obrambnih zmogljivosti ter zoperstavljanju hibridnim in kibernetskim grožnjam. Vojaška operacija EUFOR Althea v Bosni in Hercegovini, ki poteka pod okriljem sporazuma Berlin plus, je dober primer operativnega sodelovanja med organizacijama.