Organe, ki so zavezani sodelovati v konkretnem postopku skupnega javnega naročila, tako imenovane zavezance, določi vlada s sklepom. Posameznemu skupnemu javnemu naročilu se na podlagi pooblastila lahko priključijo tudi drugi naročniki po Zakonu o javnem naročanju (ZJN-3). Osrednji nabavni organ za skupno javno naročanje v Republiki Sloveniji je Ministrstvo za javno upravo.

Prednosti skupnega javnega naročanja so:

• prihranek proračunskih sredstev: neposreden (nižje cene) in posreden (nižji stroški administracije),
• manj težav in zapletov pri izvajanju naročil, ker naročilo izvede izkušena ekipa,
• večja transparentnost in učinkovitost,
• standardizacija opreme in storitev državne uprave.

Vodenje postopka skupnega javnega naročila in oddaja skupnih javnih naročil

Ministrstvo za javno upravo kot osrednji nabavni organ v Sloveniji se z ministrstvi in generalnim sekretariatom vlade posvetuje o izvajanju skupnega javnega naročanja ter:

• predlaga vladi v sprejetje predlog predmetov skupnih javnih naročil (najpozneje do 31. januarja vsako leto pripravi predlog predmetov skupnega javnega naročanja za tekoče leto),
• zbira potrebe organov Republike Slovenije,
• izvede postopek oddaje javnega naročila za predmete, določene s sklepom vlade, in predmete po pooblastilih,
• izvaja skrbništvo pogodb in okvirnih sporazumov za predmete skupnega javnega naročanja ter izdaja soglasja za samostojne izvedbe skupnih javnih naročil,
• izdaja soglasja za samostojne izvedbe naročil, ki so predmet skupnega javnega naročanja,
• upravlja informacijski sistem, ki v okviru sklenjene pogodbe ali okvirnega sporazuma omogoča ponovno odpiranje konkurence in deloma tudi izvaja odpiranja konkurence.

Predmeti skupnega javnega naročanja

Predmeti skupnega javnega naročanja so tisti predmeti, ki se nanašajo na potrebe, ki so skupne več ali vsem zavezancem, in so predvsem:

• nakup, konfiguracija in namestitev strojne računalniške opreme,
• nakup in vzdrževanje naprav za fotokopiranje,
• nakup in vzdrževanje licenčne programske računalniške opreme različnih tehnologij,
• vzdrževanje strojne računalniške opreme,
• storitve informacijske podpore uporabnikom,
• storitve mobilne telefonije in nakup mobilnih aparatov ter storitve prenosa podatkov z uporabo omrežja mobilnega operaterja in nakup opreme za prenos podatkov,
• storitve stacionarne telefonije,
• poštne storitve,
• zavarovanje premoženja,
• nakup motornih vozil, razen specialnih vozil in vozil po posebnem naročilu,
• nakup energentov,
• nakup papirja za tiskanje,
• nakup pisarniškega in potrošnega materiala,
• fotografske storitve,
• najem poslovnih letalskih prevozov,
• nakup letalskih vozovnic,
• nakup zdravil, medicinskih pripomočkov in medicinske opreme.

Ministrstvo za javno upravo izvaja skupno javno naročanje za 24 predmetov skupnih javnih naročil za državne organe in organe javne uprave. Ministrstvo za javno upravo je tudi skrbnik krovnih pogodb in krovnih okvirnih sporazumov za vse predmete različnih skupnih naročil na podlagi sklepa vlade in na podlagi pooblastil.

Predmete skupnega javnega naročanja, pravila, izjeme in postopke za izvedbo skupnih javnih naročil določa Uredba o skupnem javnem naročanju Vlade Republike Slovenije. Nabor predmetov posameznih področij je zelo raznolik. Število naročnikov, ki so vključeni v skupna javna naročila, se giba od 30 do tudi več kot 300 naročnikov v posameznem naročilu. Zanimanje za sodelovanje v skupnih javnih naročilih pa se vsako leto povečuje tudi pri tistih naročnikih, ki k skupnemu javnemu naročanju niso zavezani.