Namen sledljivosti

Sledljivost je sredstvo za obvladovanje tveganja, s katerim nosilcem dejavnosti na področju krme in pristojnim organom omogoča umik ali odpoklic proizvodov, za katere se ugotovi, da niso varni.

Uredba 178/2002/ES določa, da morata biti prejem in oddaja krme dokumentirana. Načelo en korak nazaj, en korak naprej pomeni, da mora nosilec dejavnosti poslovanja s krmo vzpostaviti sisteme in postopke, s katerimi lahko ugotovi, katera oseba je neposredni dobavitelj in katera neposredni odjemalec njegovih proizvodov, kateri dobavitelj je dostavil kateri proizvod in kateri proizvod je dostavljen kateremu kupcu. Sistemi za sledljivost morajo biti oblikovani tako, da z njimi lahko sledimo premikanju proizvodov. Pisne evidence, h katerim lahko štejemo tudi dobavnice ali račune, morajo biti urejene tako, da so hitro razpoložljive za dokumentiranje sledljivosti določene krme. Evidence v elektronski obliki so lahko prednost pri obsežnih količinah podatkov. V tem primeru mora biti na razpolago programska oprema, ki omogoča hitro iskanje informacije o določeni krmi ali drugi snovi.

Sledljivost krme v proizvodnji, pri skladiščenju in pri dajanju na trg

Poleg zahtev o sledljivosti, da morata biti prejem in oddaja krme dokumentirana po načelu en korak nazaj, en korak naprej, morajo nosilci dejavnosti poslovanja s krmo, ki proizvajajo krmo, jo skladiščijo, prevažajo in dajejo na trg, izpolnjevati tudi specifične zahteve glede objektov, opreme, zaposlenih, prevoza, proizvodnje, kontrole kakovosti, shranjevanja in dokumentacije iz Priloge II Uredbe 183/2005/ES (v delu, ki se tiče njihove dejavnosti).

Voditi morajo evidence o:

• vrsti in količini dokupljene in skladiščene krme,
• imenu in naslovu obrata, od katerega so bile krmni proizvodi kupljeni in dobavljeni,
• vrsti in količini prodane in odpremljene krme,
• imenu in naslovu obrata, kateremu so bile krme prodane in odpremljene,
• vsakokratnem datumu vnosa krme v skladišče in iznosa krme iz skladišča in
• številkah serije.

Gotovinska prodaja krme je omejena na neposredno prodajo krme rejcem. Ob tem se naslova kupca ne zahteva. Oddajo in sprejemanje krme se dokazuje običajno z izstavljenim računom. Če se na trgu pojavi neskladna krma oziroma krma, ki ni varna, lahko rejec s pomočjo navedb na računu - na primer oznake krme in datuma nakupa - ugotovi, ali je kupil dotično krmo. Proizvajalci in prodajalci javnost o nevarni krmi praviloma obvestijo preko javnih občil.

Omeniti velja, da obstoječa zakonodaja od nosilcev dejavnosti poslovanja s krmo zahteva samo zagotavljanje tako imenovane zunanje sledljivosti po sistemu en korak nazaj, en korak naprej. Prednost vzpostavljene notranje sledljivosti je v tem, da v primeru neustreznih proizvodov lahko odkrijemo surovino, ki je vzrok za neskladnosti, oziroma lahko ugotovimo, kateri proizvodi so bili proizvedeni iz določene serije neskladne surovine. Če pride do odpoklica oziroma umika proizvoda s trga, je pri vzpostavljeni notranji sledljivosti običajno potrebno umakniti oziroma odpoklicati manjšo količino proizvodov, s tem pa so tudi stroški manjši.

Sledljivost krme na kmetijskih gospodarstvih

Kmetijska gospodarstva morajo prav tako skrbeti za sledljivost krme po načelu en korak nazaj, en korak naprej, razen tista, ki izvajajo dejavnost primarne pridelave krme in z njo povezanih poslov. Ta so dolžna voditi evidence o viru in količini vseh surovin za krmo in namembnem kraju in količini vse proizvedene krme. Nosilci živilske dejavnosti, ki redijo živali ali proizvajajo primarne proizvode živalskega izvora, morajo voditi evidence o vrsti in izvoru krme, ki jo dajejo živalim.

Kmetje, ki kupujejo krmo, morajo zagotavljati sledljivost kupljene krme. Dokumente morajo hraniti najmanj pet let od datuma dobave. Ti dokumenti so: računi, dobavnice, tovorni listi, deklaracije proizvodov, izjave ob nakupu krme od drugega kmeta. Z dokumentacijo o kupljeni krmi dokazujejo najmanj naslednje podatke: 

• ime in naslov dobavitelja,
• vrsto in količino dobavljene krme,
• datum dobave in
• številko serije, lota – če obstaja.

Kmetje, ki prodajajo krmo, morajo prav tako zagotavljati sledljivost krme. Z dokumenti dokazujejo najmanj naslednje podatke: 

• ime in naslov kupca (prejemnika);
• vrsto in količino odpremljene krme;
• datum prodaje;
• številko serije, lota – če obstaja.

Tudi v primeru kmetijskega gospodarstva je notranja sledljivost priporočljiva.

Umik in odpoklic krme

Umik krme iz distribucijske verige izvedemo, kadar je proizvod, ki ni varen, še v celoti v distribucijski verigi in še ni dosegel potrošnikov, zato obveščanje potrošnikov v primeru umika ni potrebno.

Odpoklic proizvoda pa izvedemo, kadar obstaja možnost, da je proizvod že pri potrošnikih, zato odpoklic vključuje tudi obveščanje javnosti.

Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo morajo imeti vzpostavljen sistem za takojšen umik oziroma odpoklic proizvoda iz prehranske verige. V pisnih postopkih določijo tudi ciljni kraj za umaknjene oziroma odpoklicane proizvode in postopek s to krmo po umiku oziroma odpoklicu. Proizvajalec krme lahko pri obvestilu o umiku ali odpoklicu navede, da je načrtovano uničenje krme, oziroma navede nadomestne ukrepe, s katerimi bo zagotovljeno, da krma, ki ni varna, ne bo dana na trg in se z njo ne bodo prehranjevale živali, namenjene za proizvodnjo živil.

Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo morajo takoj, ko prejmejo informacijo, da so proizvedli ali dali na trg krmni proizvod, ki ni varen, o tem obvestiti svoje kupce. Če neskladnost ugotovijo pri krmi, katero so kupili, obvestijo tudi dobavitelja krme.

Obveščati oziroma posredovati informacije so dolžni tudi vsi ostali nosilci dejavnosti v verigi, ki so informacijo prejeli.

Obveščanje Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR)

Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo morajo v primeru suma oziroma na podlagi dokazov, da krma ni varna, le-to umakniti oziroma odpoklicati s trga.

Če nosilec dejavnosti pri izvajanju notranjih kontrol ali kako drugače ugotovi, da krma ne izpolnjuje pogojev varnosti, mora o tem po telefonu, telefaksu ali po elektronski pošti nemudoma obvestiti krajevno pristojni območni urad UVHVVR in ukrepati v skladu z 20. členom Uredbe 178/2002/ES.

Informacije, ki se jih mora pristojnim uradom na zahtevo dati na razpolago nemudoma so: ime in naslov dobavitelja, ime in naslov prejemnika, vrsta proizvoda, datum sprejema oziroma izdaje krme. Znotraj sprejemljivega časovnega obdobja pa še druge informacije vezane na sledljivost krme (na primer količina krme, vrsta pakiranja, in podobno).

Pri izvedbi umika in odpoklica morajo sodelovati vsi udeleženi nosilci dejavnosti in pristojni organ. V določenih primerih odpoklic odredi pristojni organ.