Na hrvaškem popisu prebivalstva leta 1991 se je za Slovence opredelilo 22.396 oseb, na popisu leta 2011 pa 10.517 oseb, na zadnjem popisu, ki so ga izvedli v letu 2021, je ta številka še upadla, za Slovence se je namreč izreklo 7.729 oseb. Nobenega dvoma ni, da je dejansko število etničnih Slovencev na Hrvaškem v resnici znatno višje.

Pravno varstvo manjšine

Do osamosvojitve in demokratizacije Republike Hrvaške Slovenci niso imeli statusa manjšine.  Nova ustava iz leta 1990 je omenjala tudi slovensko manjšino in zagotavljala njeno zaščito. Hrvaška je svojo ustavo nato spremenila ter dopolnila leta 1997 in iz besedila izpustila slovensko manjšino. Svojo ustavo pa je Hrvaška ponovno spremenila leta 2010 in Slovence znova vrnila vanjo. Ustavna določila o pravicah manjšin konkretizira Ustavni zakon o pravicah narodnih manjšin na Hrvaškem iz leta 2002. Čeprav zakon teoretično nudi širok diapazon pravic na področjih politike, manjšinske samouprave, izobraževanja, kulture in medijev, Slovenci zaradi svojega majhnega števila, razpršene poselitve ter relativno visoke stopnje asimiliranosti, v praksi niso uspeli udejanjiti skorajda nobene od teh pravic.

Zastopanost v politiki

Slovenci imajo tudi pravico do izvolitve svojega poslanca v saboru, a le skupaj z Albanci, Črnogorci, Makedonci in Bošnjaki. Ker so ostale skupnosti številčnejše, Slovenci do sedaj niso uspeli izvoliti svojega kandidata.

Hrvaška manjšinam daje tudi možnost izvolitve svetov narodnih manjšin, ki so sistemski politično-samoupravni organi. Slovenci so se na vseh dosedanjih volitvah borili predvsem z zadostno udeležbo, da so svete lahko formirali. Ti obstajajo na občinski in županijski ravni. V županijah, kjer živi vsaj 100 Slovencev imajo ti pravico do izvolitve svojega individualnega zastopnika, v županijah kjer jih živi nad 500 (in v občinah kjer jih živi nad 200), pa imajo Slovenci pravico do izvolitve sveta. Predstavnik slovenske manjšine je član Sveta narodnih manjšin pri Vladi Republike Hrvaške, ki ni voljeno telo, ima pa precejšen vpliv na manjšinsko politiko države in tudi deli finančna proračunska sredstva.

Povezovanje v društva

Hrbtenica slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem so slovenska društva, kjer se ti, ki se čutijo Slovence, kakor tudi člani njihovih družin in prijatelji, srečujejo ter gojijo različne aktivnosti. Na Hrvaškem deluje šestnajst slovenskih kulturnih društev in dve slovenski gospodarski društvi. Društva so povezana v krovno organizacijo, Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem. Nekatera društva nekajkrat letno izdajajo tudi svoja glasila.

Ohranjanje slovenskega jezika in identitete

Hrvaška zakonodaja manjšinam daje pravico do pouka v maternem jeziku na predšolskem, osnovnošolskem in srednješolskem nivoju. Ta pravica se postopoma uveljavlja, saj lahko šolarji na vse več šolah izberejo slovenščino kot obvezni izbirni predmet. Hkrati pa se slovenščino marsikje poučuje tudi v obliki dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture z učiteljicami iz Slovenije.

Edina slovenska skupnost, ki ima v slovenščini tudi duhovno oskrbo, je zagrebška. Duhovnik mednje prihaja iz Slovenije.