Demokratizacija obeh držav in osamosvojitev Slovenije je porabskim Slovencem in območju nasploh prinesla nov zagon, saj so se odprle meje in začelo sodelovanje. Kljub temu je Porabje še vedno eno najmanj razvitih območij Madžarske, kar, poleg odmaknjenosti spodbuja izseljevanje in šibljenje življenjske moči Slovencev.

Pravno varstvo manjšine

Slovenska narodna skupnost je ena od trinajstih na Madžarskem priznanih narodnosti, ki jih ščiti madžarska zakonodaja. V madžarsko ustavo je bilo določilo o varstvu manjšin vključeno s spremembami ustave leta 1974 ter ohranjeno tudi po spremembah ustave leta 1990. Leta 2011 je Madžarska sprejela novo ustavo, ki pa ne vključuje več manjšin ampak narodnosti. V prejšnji ustavi je bil poseben člen, ki je govoril o zaščiti manjšin. V novi ustavi pa so manjšine omenjene posredno, v preambuli, kjer se jih priznava za del države in politične skupnosti. Člen o jeziku pa določa, da država ščiti madžarski jezik, spoštuje pa tudi ostale jezike.

Slovenija in Madžarska sta podpisali tudi dva sporazuma s področja varstva narodnih skupnosti (oziroma manjšin): Sporazum o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji ter Pogodbo o prijateljstvu in sodelovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko. Na podlagi prvega deluje tudi medvladna komisija, ki naj bi skrbela, da se določila sporazuma uresničujejo.

V madžarskem pravnem redu so bile manjšine definirane v Zakonu o pravicah narodnih in etničnih manjšin iz leta 1993. Položaj narodnosti na Madžarskem je na novo uredil ustavni (kardinalni) zakon o pravicah narodnosti, ki ga je madžarski parlament sprejel konec leta 2011.

Zastopanost v politiki

Na podlagi tega zakona so narodnosti na Madžarskem, tudi Slovenci, dobili pravico do izvolitve zagovornika narodnosti v madžarski parlament – to je član parlamenta, ki lahko razpravlja, ne more pa glasovati. (Ob določenem številu glasov, ki pa jih madžarski Slovenci ne morejo doseči, narodnosti lahko izvolijo tudi polnopravnega poslanca.). To pravico sedaj Slovenci tudi izkoristijo in izvolijo svojega zagovornika.

Zakon predvideva tudi samouprave narodnosti. Slovenci so organizirani v Državno slovensko samoupravo, ki je del madžarskih upravnih struktur in deluje na državni ravni, v obliki krajevnih narodnostnih samouprav pa tudi na lokalni ravni.

Povezovanja v društva

Kot odraz civilne družbe pa v Porabju deluje Zveza Slovencev na Madžarskem, ki kot krovna organizacija združuje 17 kulturnih društev. V zadnjih letih se je pričela bolje organizirati tudi porabska mladina. Avgusta 2014 je bilo ustanovljeno Društvo porabske mladine, ki je prej delovalo kot sekcija Kluba prekmurskih študentov.

Ohranjanje slovenskega jezika in identitete

V Porabju delujejo štirje vrtci (Gornji Senik, Števanovci, Sakalovci in Monošter – v slednjem le ena skupina) in dve osnovni šoli (Gornji Senik in Števanovci), ki so opredeljeni kot narodnostni, torej dvojezični. Na osnovni šoli v Monoštru pa je možnost učenja slovenščine kot predmeta. Fakultativni pouk slovenskega jezika (kot drugega tujega jezika) poteka na gimnaziji v Monoštru in na Srednji strokovni šoli za gostinstvo. Upravljalka Dvojezične osnovne šole Jožefa Kosiča Gorenji Senik in Dvojezične osnovne šole Števanovci, pod kateri spadajo tudi vrtci na Gornjem seniku, Števanovcih in Sakalovcih je Državna slovenska samouprava. 

V Porabju redno izhaja slovenski tednik Porabje, štiri ure dnevno v slovenščini oddaja radio Monošter, tedensko se pripravlja tudi 25. minutna televizijska oddaja Slovenski utrinki.

Sistematične duhovne oskrbe v slovenskem jeziku porabski verniki zadnjih nekaj let nimajo več urejene, ampak mednje enkrat mesečno prihaja duhovnik iz Slovenije.

Izzivi za prihodnost

Navkljub občutno izboljšanemu položaju v zadnjih letih, se Slovenci še vedno soočajo s številnimi težavami. Poleg ekonomske nerazvitosti se zatika tudi pri udejanjanju manjšinskih pravic.

Poleg avtohtonega poselitvenega prostora živijo Slovenci v večjem številu tudi v nekaterih mestih in drugih predelih Madžarske, na primer Sombotelu, Budimpešti ter v županijah Somogy in Gyor-Moson-Sopron. V večini gre za izseljene porabske Slovence, deloma pa tudi izseljenci iz Slovenije. Preko organiziranja v društva in občasnih druženj se trudijo ohraniti slovenski jezik in svojo identiteto.