Na Koroškem živijo v dolinah Zilja, Rož in Podjuna, spodnji Labodski dolini, na Gurah, med Dravo in Celovcem ter severneje do Djekš in Kostanj. Na Štajerskem so naseljeni predvsem v Radgonskem kotu in na nekaj drugih območjih ob slovensko-avstrijski meji (kot so Sobota, Arnež, Ivnik, Lučane in druga). Ocene o številu pripadnikov skupnosti se gibljejo okoli 50.000 ljudi; na popisih se sicer za Slovence opredeli precej manj ljudi, kar je posledica mejnih in večplastnih identitet ter izogibanja izpostavljanju zaradi pritiskov v preteklosti.

Pravno varstvo manjšine

Koroški in štajerski Slovenci so del Republike Avstrije postali po koncu prve svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske. Kljub asimilacijskih pritiskom in obsežni izgubi narodnega telesa, so se ohranili kot strnjena in aktivna narodna skupnost. Njihova vitalnost je sicer na različnih območjih poselitve različna.

Po drugi svetovni vojni se meja med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo ni spremenila. Leta 1955 je bila podpisana Državna pogodba o ponovni vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije, znana tudi kot Avstrijska državna pogodba (ADP), ki med drugim v 7. členu zagotavlja manjšinske pravice za pripadnike koroških in štajerskih Slovencev ter gradiščanskih Hrvatov. ADP še do danes ostaja temelj zaščite slovenske manjšine v Avstriji. Tudi še po več kot šestih desetletjih nobena od določb 7. člena ADP ni v celoti izpolnjena.

Po podpisu ADP so koroški Slovenci prvi udarec doživeli leta 1958, ko je Avstrija ukinila Uredbo o obveznem dvojezičnem pouk na ljudskih šolah na južnem Koroškem. Od takrat se je k dvojezičnemu pouku potrebno posebej prijaviti. Za koroške Slovence je Uredba kljub temu še danes zelo pomembna, saj se nanjo sklicujejo kot na območje, kjer bi morale veljati manjšinske pravice.

Leta 1976 je Avstrija sprejela Zakon o narodnostih, leta 2011 pa ustavni zakon, ki je na novo določal dvojezične napise in vprašanje uradnega jezika. Vmes je Ustavno sodišče sprejelo vrsto odločb, kjer je odločilo, da Avstrija krši manjšinske pravice. Prizadevanje za izpolnitev pravnih obveznosti Avstrije je skozi desetletja predstavljalo izrazit napor za pripadnike slovenske narodne skupnosti na Koroškem.

Ohranjanje slovenskega jezika in identitete

Na južnem Koroškem na območju veljavnega dvojezičnega šolstva še vedno delujejo številne dvojezične ljudske šole in vrtci. Šolanje v slovenščini lahko nato nadaljujejo Zvezni realni gimnaziji, ali dvojezično šolanje na Dvojezični trgovski akademiji ali Višji šoli za gospodarske poklice v Št. Petru. Slovenščino kot drugi tuj jezik ponuja tudi nekaj drugih srednjih šol.

Za ohranjanje slovenskega jezika in identitete pomembno vlogo igrajo mediji in založbe, ki redno izdajajo in oddajajo vsebine v slovenskem jeziku. Tedensko izhajata časopisa Novice in Nedelja, vsakodnevno oddaja slovenski spored radia ORF ter dodatno na isti frekvenci nekaj ur radio Agora, na državni televiziji je tedensko na sporedu oddaja Dober dan, Koroška. Svoja glasila izdajajo tudi številna društva.

Zelo pomembna je tudi duhovna oskrba v slovenskem jeziku v dvojezičnih farah. Krška škofija je koroškim Slovencem tradicionalno naklonjena, maše in druge verske dejavnosti po številnih farah so dvojezične.

Povezovanje v društva

To je koroškim Slovencev uspevalo tudi zaradi zelo razvejane in kvalitetno organiziranosti. Na Koroškem redno deluje preko 100 slovenskih društev in združenj, ki delujejo na področjih kulture, športa, mladine, gospodarstva, kmetijstva in drugih. Kulturna društva so povezana v dve krovni kulturni organizaciji, Krščansko kulturno zvezo (KKZ) in Slovensko prosvetno zvezo (SPZ), športna društva pa v Slovensko športno zvezo (SŠZ). Z namenom političnega predstavništva narodne skupnosti delujejo na koroškem tri zastopniške krovne organizacije: Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS). NSKS vodstvo izbira na neposrednih demokratičnih volitvah, ZSO in SKS pa posredno, z delegatskim sistemom med svojimi člani o. včlanjenimi organizacijami.

Zastopanost v politiki

Del koroških Slovencev, ki zagovarja samostojno politično nastopanje, se združuje v okviru Enotne liste (EL), edine samostojne politične stranke koroških Slovencev. Del narodne skupnosti pa se povezuje v (predvsem levo usmerjene) vseavstrijske stranke.

Koroškim Slovencem je v preteklih desetletjih uspelo izvoliti že številne predstavnike na občinski ravni, župane in občinske odbornike, nekajkrat pa tudi deželne in zvezne poslance.

Vsakršna izvolitev pa je negotova, ker Slovenci v Avstriji nimajo zajamčenega političnega zastopstva kot pripadniki manjšine. Vsa prizadevanja za zajamčeno zastopstvo so bila do sedaj neuspešna.

Štajerski Slovenci

Manj poznani od koroških Slovencev so štajerski Slovenci. Tudi ti avtohtono prebivajo na ozemlju južne Štajerske in imajo zagotovljene manjšinske pravice v 7. členu Avstrijske državne pogodbe. A ker gre za bistveno manjšo in tudi že bolj asimilirano narodno skupnost, je uresničevanje njihovih pravic veliko težje in počasnejše. Krovno društvo štajerskih Slovencev je Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko, ki tudi upravlja Pavlovo hišo v Potrni.

Poleg avtohtonega ozemlja, živijo danes Slovenci tudi v drugih delih Avstrije, največ v mestih Dunaj, Gradec, Solnograd in drugod. Tukaj gre tako za izseljence iz zamejskega območja, kakor z ozemlja današnje Republike Slovenije. Slovensko identiteto si prizadevajo ohranjati z občasnimi druženji, organiziranjem učenja slovenščine ter drugimi povezavami.