ZDA

Ocenjuje se, da naj bi v ZDA živelo okoli 300 tisoč oseb slovenskega rodu. Na popisu leta 1990 se je 124.437 oseb opredelilo, da so slovenskega porekla.  Od tega je 87.500 (70,3 %) slovenski izvor navedlo kot edini ali prvi (štetje je dovoljevalo opredelitev za enega ali več izvorov). Po podatkih za leto 2000 se je za slovensko poreklo opredelilo 175.099 oseb, kar kaže na (pozitiven) premik v samopodobi oziroma dojemanju slovenske identitete. Slovenska narodna zavest se je z osamosvojitvijo Slovenije 1991 močno povečala.

Tri četrtine Slovencev živi v šestih zveznih državah in sicer v Ohiu (do 80.000), Pennsylvaniji (do 15.000), Illinoisu (do 12.000), Minnesoti (do 7.000), Wisconsinu (do 6.500) in Kaliforniji (popis iz leta 2000: 9.489, neuradna ocena 20.000). 

Slovenci so se množično naseljevali v ZDA že v 19. in v prvih desetletjih 20. stoletja. Po letu 1945 se je naselili nov val priseljencev, predvsem političnih emigrantov in pozneje še ekonomskih. Od začetka stoletja pa do danes se je podoba slovenske etnične skupnosti precej spremenila. Še v začetku 20. stoletja so v Sloveniji rojeni izseljenci predstavljali večino te skupnosti. Do danes pa so vodilno vlogo prevzele tamkaj rojene generacije. Značilnost slovenske skupnosti v ZDA je, da se je jezik že marsikje izgubil, ohranjajo pa kulturno izročilo, zbirajo gradivo o svojem delovanju, imajo radijske oddaje, časopise, glasila, rekreacijska središča in domove za ostarele, pevske zbore, folklorne skupine. Sodobno priseljevanje je del tako imenovanega bega možganov, zlasti iz znanstvenih, umetniških in kulturnih krogov.

Povezovanje v društva

Največji slovenski organizaciji sta Slovenska narodna podporna jednota (SNPJ, Slovene National Benefit Society) z več kot 40 tisoč člani (ustanovljena 1904) in Kranjska slovenska katoliška jednota (KSKJ, American Slovenan Catholic Union) s sedežem v Jolietu (ustanovljena 1894). Obe organizaciji sta bili prvotno namenjeni nudenju socialne varnosti slovenskim imigrantom; pomoč v primeru smrti, bolezni, izgubi dela; obenem pa sta članom omogočali druženje ter ohranjanje slovenskih navad in običajev. Danes še vedno delujeta kot zavarovalnici, hkrati pa kulturni ustanovi in povezovalki številnih slovenskih društev.

Kot mesto z največjo slovensko populacijo v ZDA je znan Cleveland (Ohio). Tam danes živijo predvsem Slovenci tretje in četrte generacije priseljencev, od katerih mnogi ne govorijo več slovensko, vendar pa čutijo veliko povezanost z domovino svojih prednikov. Po nekaterih najbolj optimističnih podatkih naj bi v mestu in širši okolici živelo okoli 80.000 Slovencev oziroma njihovih potomcev, po uradnih podatkih pa naj bi bilo v Ohiu okoli 50.000 oseb slovenskega porekla. V Clevelandu deluje šest narodnih domov, dve župniji, ki imata tudi sobotni šoli, štirje rekreacijski centri, več medijev, Slovenski muzej in arhiv in tudi edini muzej polke na svetu.

Drugi najaktivnejši slovenski center v ZDA je Slovenski katoliški kulturni center v Lemontu (Illinois) blizu Chicaga. Slovenska skupnost ima na tem območju okoli 40 hektarjev ozemlja, kjer so društveni prostori, dvorana, prostor za slovensko šolo in drugi prostori za različne družabne in športne aktivnosti. Lemont je tudi versko središče Slovencev v ZDA. Velikega pomena je samostan slovenskih frančiškanov, kjer pa je ostal samo še en pater-duhovnik.

Kot večje slovenske naselbine v ZDA, kjer je še živo tudi slovensko družbeno življenje je potrebno omeniti vsaj še Joliet (Illinois), Milwaukee (Wisconsin), Betleheem in Pittsburg (Pennsylvania), Ely, Chisholm, Minneapolis, St. Paul in Doluth (Minnesota), Pueblo, Leadvile in Denver (Kolorado), New York (New York), San Francisco (Kalifornija), Seattle (Washington), Miami (Florida) in Detroit (Michigan).

Posebej velja izpostaviti slovensko »farmo« v Ennon Valley v lasti SNPJ (Slovenske narodne podporne jednote) z veliko dvorano, kompleksom več stavb z veliko dvorano in muzejsko razstavo slovenskih noš, harmonik in drugih predmetov ter trgovino s slovenskimi izdelki (od hrane do spominkov). Tu se vsako leto odvija Slovene Fest z izborom Miss SNPJ in več tisoč obiskovalci.

Podobnega pomena je Slovenska pristava pri Clevelandu, ustanovljena s strani slovenske povojne politične emigracije. Danes prihajajo tja pripadniki vseh nekdanjih struj, predvsem pa veliko mladih družin z otroki.

Najnovejša in trenutno najbolj odmevna je fundacija American Slovenian Educational Fundation (ASEF), ki podpira gostovanje potomcev slovenskih izseljencev v Sloveniji in po drugi strani slovenskih raziskovalcev in študentov pri mentorjih slovenskega rodu v ZDA in drugod po svetu.

Kanada

Slovenska skupnost v Kanadi je živa in dobro organizirana. Gre za raznoliko skupnost, ki pa je dokaj enotna pri delu za ohranjanje narodne identitete, kulturnega izročila in jezika. Po neuradnih podatkih naj bi v Kanadi živelo med 40 tisoč in 50 tisoč Slovencev. Po kanadskem popisu prebivalstva iz leta 1991 se je 8.050 oseb opredelilo za Slovenca po narodnosti. V letu 2006 se je to število povečalo že na 35.935 oseb.

Po popisu prebivalstva v Kanadi iz leta 2006 živi največ Slovencev v provinci Ontario (okoli 24.340), sledi Britanska Kolumbija (okoli 4625), Alberta (3.055), Quebec (2.250), Manitoba (876) oziroma v mestih Toronto (okoli 12.400), sledijo Hamilton (2.875), Vancouver (2.480), Montreal (1.980), Calgary (1.265), Edmonton (1.205), St. Catherines (1.065), Ottawa (1.015), Kitchener (985), London (980), Winnipeg (785) in  Kelowna (okoli 400).

Veliko Slovencev se je v Kanado preselilo leta 1928, naslednji val preseljevanja je sledil po II. svetovni vojni, tretji pa v 60-ih letih 20. stoletja zaradi ekonomskih razlogov. V zadnjih letih se priseljuje vedno več posameznikov, ki pa se med seboj večinoma ne povezujejo, ali vključujejo v slovenske skupnosti.

Zlasti Slovenci iz Toronta, Hamiltona in Kitchenerja se v Kanadi združujejo tudi v okviru počitniških letovišč kot sta Slovenski Park in Slovensko letovišča v Boltonu, ki k sodelovanju privabijo veliko število mladih, v okviru društev in v okviru slovenskih verskih središč.

Številna društva so povezana v več meddruštvenih koordinacij na čelu z Vseslovenskim kulturnim odborom in Slovenskim koordinacijskim odborom Niagara, ki povezujejo pripadnike slovenskih skupnosti in usklajujejo številne prireditve in slovensko dogajanje v Kanadi. V zahodni Kanadi je število Slovencev manjše in so organizirani v okviru posameznih društev.

Za obstoj slovenske skupnosti v Montrealu je pomembno versko središče Župnija Svetega Vladimirja v okviru katere delujeta cerkveno društvo in Slovensko društvo »Baraga«. V Torontu delujeta Župnija Marije pomagaj in Župnija Marije Čudodelne, v okviru katere že 50 let uspešno deluje Slovenska šola Marije Brezmadežne. V Hamiltonu se slovenska skupnost organizira v okviru Župnije Sv. Gregorja Velikega. Peta slovenska Župnija Lurške Matere Božje deluje v provinci Manitoba v mestu Winnipeg. Župnija Marije Pomagaj in Župnija Lurške Matere Božje sta brez stalnih duhovnikov.

V Kanadi na splošno deluje zelo aktivna in številčna slovenska skupnost, ki se v velikem številu povezuje v društva. Uradno je registriranih več kot 50 slovenskih društev, organizacij in ustanov, deluje slovenska banka, dva slovenska starostna domova v Hamiltonu in Torontu, več slovenskih sobotnih šol, veliko število urejenih slovenskih letovišč, 5 slovenskih župnij ter okrog 400 slovenskih podjetnikov (Kanadsko-slovenska gospodarska zbornica). Izhaja tudi več glasil in oddaja več radijskih oddaj.

Mehika

V prestolnici Mexico City je bilo leta 2009 ustanovljeno društvo Slovencev, ki združuje okoli 20 članov, živečih po celotni državi, sicer pa v tej državi živi čez 80 državljanov Republike Slovenije.