V Sloveniji pri delu OECD v skladu s svojimi pristojnostmi sodelujejo praktično vsa ministrstva in nekatere druge državne institucije. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve zagotavlja koordinacijo slovenskega delovanja v OECD. Vlada je v ta namen imenovala nacionalno koordinatorico za OECD in stalno medresorsko delovno skupino za OECD, ki usklajuje stališča Slovenije do horizontalnih odprtih vprašanj, letno poroča vladi o svojem delu in vsaka tri leta medresorsko uskladi usmeritve za delovanje Slovenije v OECD, ki jih potrdi vlada. Zadnje usmeritve je vlada potrdila januarja 2023 in veljajo do konca leta 2025. Namen usmeritev je, da v OECD enotno vsi slovenski predstavniki zasledujemo nacionalne interese in zagovarjamo usklajena stališča, soodločamo o prioritetah OECD, ki kreira prihodnje trende tako v EU kot svetu, in da so prioritete slovenskega delovanja v OECD skladne s slovenskimi razvojnimi prioritetami in načrtovanimi reformami.

OECD Nacionalna kontaktna točka Slovenija

V luči izvajanja postopkov za pridružitev Republike Slovenije OECD se je Slovenija med drugim zavezala k ustanovitvi OECD Nacionalne kontaktne točke Slovenija, ki seznanja in ozavešča podjetja in širšo javnost s Smernicami OECD za večnacionalne družbe in postopki za njihovo uveljavljanje.

O Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj

Ključno poslanstvo OECD je svetovanje vladam, da ustvarjajo politike, ki:

• dosegajo najvišjo trajnostno gospodarsko rast ter zaposlovanje ter hkrati ohranjajo finančno stabilnost in s tem prispevajo k razvoju svetovnega gospodarstva;
• prispevajo k zdravi gospodarski rasti v državah članicah in tudi v ostalih državah ter v državah v razvoju;
• prispevajo k širitvi svetovne trgovine na večstranski in nediskriminatorni osnovi v skladu z mednarodnimi obveznostmi.

OECD je edinstvena organizacija, ki omogoča zbiranje, analiziranje ter medsebojno primerjanje množice podatkov in informacij o ekonomskih in drugih politikah držav. Na podlagi delovanja OECD se oblikujejo številni globalni standardi, ki jih upoštevajo ne le države članice OECD, ampak tudi zainteresirane tretje države. Tako na primer OECD standarde na področju izmenjave podatkov o finančnih računih upošteva preko 140 držav. Odprt strokovni dialog med eksperti držav članic in povabljenih tretjih držav na posameznih področjih omogoča analizo različnih praks uveljavljanja standardov OECD in medsebojno učenje za oblikovanje čim boljših, na objektivnih podatkih temelječih, lastnih politik.

OECD ima trenutno 38 držav članic, ki skupaj določajo prednostna področja delovanja organizacije. Svoj globalni vpliv zagotavlja tudi preko sodelovanja s petimi ključnimi partnerskimi državami,  Kitajska, Indija, Južna Afrika, Indonezija in Brazilija ter z delovanjem v šestih regionalnih pobudah; Evrazija, Afrika, Latinska Amerika in Karibi, Jugovzhodna Azija, Bližnji vzhod in severna Afrika ter Jugovzhodna Evropa. K skupnemu delu na podlagi izraženega interesa za posamezno področje pogosto pritegne večje število zainteresiranih tretjih držav.

OECD je v letu 2021 obeležila 60. obletnico ustanovitve in ob tej priložnosti so ministri držav članic 6. oktobra 2021 sprejeli novo Vizijo delovanja OECD za naslednje desetletje (v angleščini). V viziji so opredeljene skupne vrednote držav članic OECD – multilateralizem, demokracija, odprto in vključujoče gospodarstvo, trajnostni gospodarski razvoj ter mir in blaginja za vse. Na ministrskem srečanju maja 2024 pa so države članice seznanile z novimi strateškimi usmeritvami generalnega sekretarja OECD za naslednje dveletno obdobje 2025-2026 (v angleščini).