Na kratko o Evropski vesoljski agenciji

Esa (v angleškem jeziku) je svetovno priznana medvladna organizacija, ki je bila ustanovljena v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja z namenom povezati znanje in sredstva posameznih evropskih držav za razvoj vesoljskih tehnologij. V današnjem času, ko se z vesoljskimi tehnologijami ukvarja čedalje več držav in tudi zasebnih podjetij, je ena od najpomembnejših vesoljskih agencij na svetu.

Zakaj smo sploh aktivni v vesolju?

Vesolje se je predvsem na področju komunikacij uveljavilo kot svetovna gospodarska panoga. Eutelsat prenaša 1000 televizijskih in 500 radijskih programov, Inmarsat omogoča komunikacijo in prenos podatkov po celotni Zemlji, posnetke Eumetsata gledamo vsak dan ob vremenski napovedi, ameriški sistem GPS in novejši evropski sistem Galileo sta osnova za navigacijske naprave in navigacijske aplikacije v pametnih telefonih. Sistem EU Copernicus  omogoča ogromne količine podatkov, uporabne za zelo različne namene (kmetijstvo, okolje, urbanizacija in podobno). Brez satelitov na primer bankomati ne bi delali, ker prejemajo točni čas prav od njih. Za Slovenijo je pomembno, da razvija nove tehnologije, pri čemer je treba iskati nova področja rasti in izzivov. Kot majhna država si ne moremo privoščiti svoje agencije ali razvoja svoje rakete, lahko pa smo dobri na nišnih področjih, na primer v nano- ali pikosatelitih s težo od pet do sto kilogramov ali v pripravi naprednih aplikacij z uporabo prebojnih tehnologij, kakršna je umetna inteligenca.

Slovenija ima močan vesoljski sektor, zato smo pripravili katalog slovenske vesoljske industrije (na voljo zgolj v angleškem jeziku).

Naloga Evropske vesoljske agencije

Esa pripravlja evropske vesoljske programe, ki so načrtovani z namenom, da se pridobijo nova spoznanja o našem planetu, sončnem sistemu in vesolju, pa tudi zato, da se razvijejo satelitske tehnologije in storitve, da se zagotovi suverenost Evrope ter da se spodbuja evropska industrija. Esa tesno sodeluje tudi z vesoljskimi organizacijami zunaj Evrope.

Z usklajevanjem finančnih sredstev in intelektualnih virov svojih članic lahko Esa prevzame programe in dejavnosti, ki presegajo možnosti delovanja posameznih evropskih držav. Esa deluje izključno v miroljubne namene. Njen namen je tudi zagotavljati in spodbujati sodelovanje med evropskimi državami na področju vesoljskih raziskav in tehnologij.

Sedež Evropske vesoljske agencije

Glavni sedež Ese je v Parizu, kjer se odloča o politikah in programih. V številnih evropskih državah ima Esa svoje izpostave, pri čemer ima vsaka od njih drugačne odgovornosti:

• Evropsko astronavtsko središče v Kölnu, Nemčija (angleško The European Astronaut Centre - EAC);
• Evropsko astronomsko središče v Villafranci del Castello v Madridu, Španija (angleško European Space Astronomy Centre - ESAC);
• Evropsko središče za vesoljske operacije v Darmstadtu, Nemčija (angleško The European Space Operations Centre - ESOC);
• Središče Evropske vesoljske agencije za opazovanje Zemlje v kraju Frascati pri Rimu, Italija (angleško European Space Research Institute - ESRIN);
• Evropski center za vesolje, raziskave in tehnologijo v Noordwijku, Nizozemska (angleško European Space Research and Technology Centre - ESTEC).

Esa ima tudi raketno izstrelišče v Francoski Gvajani ter kopenske postaje za sledenje satelitom na različnih delih sveta.

Članstvo v Evropski vesoljski agenciji

Esa ima 22 držav članic, od tega je 20 držav članic Evropske unije, članici sta tudi Norveška in Švica. Kanada ima podobno kakor Slovenija status pridružene članice. Druge države članice Evropske unije imajo z Esa sklenjene različne sporazume o sodelovanju.

Sredstva Evropske vesoljske agencije

Proračun Ese v letu 2020 znaša 6,67 milijarde evrov. Prispevek Slovenije na letni ravni znaša okvirno tri milijone evrov. Eso financirajo njene članice in drugi partnerji. Približno tretjino sredstev običajno zagotovi Evropska unija za izvajanje programov Galileo, Egnos, Copernicus, Govsatcom in SST.  

Programi delovanja Evropske vesoljske agencije

Programi v okviru splošnega proračuna in znanstveni programi so obvezni za vse polnopravne članice Ese; vključujejo osnovne dejavnosti agencije (raziskovanje za prihodnje projekte, tehnološke raziskave, skupne tehnološke investicije, informacijski sistemi in izobraževalni programi). Vse države članice prispevajo k tem programom v skladu z njihovim BDP. Slovenija zaradi statusa pridružene članice prispeva le manjši delež sredstev v splošni proračun.

Ostali programi, bolj znani kot 'izbirni', so financirani v skladu s posameznimi interesi držav članic, ki se lahko prosto odločijo o svojem deležu sodelovanja. Izbirni programi pokrivajo področja kot so opazovanje Zemlje, telekomunikacije, satelitske navigacije, vesoljski transport, splošne tehnologije ter človeške in robotske raziskave. Tudi Slovenija lahko sodeluje pri nekaterih izbranih programih v skladu s svojim finančnim prispevkom.

Opazovanje Zemlje 

To je finančno največje področje (več kakor 20 odstotkov vsega proračuna) delovanja Ese. Že leta 1977 je izstrelila svoj prvi meteorološki satelit Meteosat, pozneje pa se je iz tega razvila samostojna organizacija s tem imenom za meteorologijo. Njene slike lahko vsak dan spremljamo ob vremenski napovedi. Leta 2002 je bil izstreljen Envisat, ki je namenjen spremljanju sprememb v okolju. Aprila 2014 je bil izstreljen prvi satelit Sentinel-1 zelo obsežnega in dolgoročnega programa Copernicus (v angleškem jeziku), ki zbira zelo različne podatke o stanju in spremembah površja, ozračja in oceanov po celem svetu ter tako spremlja okoljske spremembe, hkrati pa je v pomoč pri izrednih dogodkih. Vsi sateliti nenehoma pošiljajo na Zemljo ogromne količine podatkov o vremenu, spremembah okolja, požarih in drugih pomembne podatke. Vsi ti podatki koristijo ljudem po vsem svetu, hkrati pa ob razvoju prebojnih tehnologij pomenijo nove poslovne priložnosti.

Človeške in robotske raziskave vesolja

Znanstveni programi so bili temelj za prva skupna prizadevanja Evrope na področju vesolja. Štiri desetletja že burijo domišljijo in razum raziskovalcev, da bi razumeli vesolje, zvezde, planete in nastanek življenja. Sateliti Ese so si v tem času že ogledali globine vesolja in oddaljene galaksije, preučili Sonce v do tedaj nedosegljivih podrobnostih in začeli raziskovati planetarne sosede.

Esa ima pomembno vlogo pri nadzorovanju Sonca in razumevanju, kako deluje na naš planet. Raziskovanje drugih planetov sončnega sistema obljublja tudi globlje razumevanje Zemlje. S svojimi teleskopi ESA raziskuje tudi žarke gama, črne luknje, zvezde, ki se pomikajo po Mlečni cesti, in druge še neodkrite skrivnosti. Skušajo dobiti vpogled v izvor galaksij in zvezd, preučiti teorije o nastanku velikega poka in z raziskovanjem gravitacijskih valov dokončno potrditi Einsteinovo splošno teorijo relativnosti.

Mednarodna vesoljska postaja (angleško International Space Station - ISS) (v angleškem jeziku) je pravzaprav znanstveni laboratorij, namenjen medicinskim in biološkim raziskavam ter raziskavam materialov v posebnem okolju v vesolju. Raziskave, opravljene na krovu ISS, bodo pripomogle k pripravi na prihodnje raziskovalne misije v bolj oddaljene dele sončnega sistema. Evropa ima znatni delež v ISS. Evropski astronavti pogosto bivajo na ISS. Vesoljska postaja je oskrbovana s samodejnimi transportnimi vozili, ki pripeljejo nujne potrebščine za življenje in delo, odpeljejo pa odpadke in nato zgorijo v atmosferi.

Vesolje za komunikacijo in določitev lokacij

Že več kakor tri desetletja se Esa z razvijanjem nove tehnologije in satelitskih sistemov trudi obdržati Evropo v ospredju sveta telekomunikacij, interneta in medijev. Evropska unija in Esa sta združili moči v neodvisnem sistemu satelitov, imenovanem Galileo (v angleškem jeziku), ki pomeni za Evropo neodvisno satelitsko navigacijo. Galileo je prvi globalni satelitsko-navigacijski sistem, sestavljen iz 30 satelitov, ki lahko do metra natančno določi položaj predmeta na Zemlji. Galilieo je v nasprotju z ameriškim GPS in ruskim GLONAS sistemom, ki sta oba vojaška sistema, namenjen predvsem civilni uporabi.

Program nosilnih raket in satelitov

Esa je od vsega začetka zelo aktivna tudi pri razvoju nosilnih raket in satelitov. Nosilne rakete izdeluje Arianespace (v angleškem jeziku), ki so jo ustanovili 23 evropskih partnerjev in Esa. Center za izstrelitev raket Ariane je začel delovati leta 1973, ko so evropski narodi ugotovili, da potrebujejo neodvisni dostop do vesolja. Poleg raket, ki v vesolje ponesejo satelite, se ukvarja tudi z razvojem omenjenih vrst satelitov za opazovanje in storitve, povezane z Zemljo, razvojem satelitov za raziskovanje planetov v sončnem sistemu ter s prenašanjem tovora za Mednarodno vesoljsko postajo. Ustvarili so tudi manjšo raketo Vega (v angleškem jeziku), ki bo uporabljena za več znanstvenih misij in opazovanje Zemlje. ESA in evropska vesoljska industrija se trudita še izboljšati učinkovitost in zanesljivost ter zmanjšati stroške nove generacije izstrelitvenih raket.

Področja sodelovanja

Podjetja in institucije lahko sodelujejo pri razpisih Ese na področjih, za katera Slovenija vplačuje članarino. Zdaj so to programi splošnih tehnologij, opazovanja Zemlje in za človeške in robotske raziskave ter znanstveni program Prodex. Poleg tega od leta 2020 Esa enkrat ali dvakrat letno objavi razpis, ki je namenjen samo slovenskim podjetjem in institucijam (angleško Requesting Party Activities - RPA).

Program splošnih tehnologij (angleško General Support Technology Programme - GSTP, v angleškem jeziku) se ukvarja predvsem z razvojem novih tehnologij, ki jih ESA potrebuje za svoje misije. To so razvoj in izdelava programske opreme, procesorjev, različnih instrumentov in razvoj novih materialov, ki morajo biti v skladu s programskimi potrebami Esa. Področja tehnološkega razvoja, ki so lahko vključena v program, so:

• opazovanje Zemlje;
• znanost;
• priprava robotskega raziskovanja;
• človeška posadka in raziskovanja;
• tehnologije vesoljskega prevoza in ponovnega vstopa v Zemljino ozračje;
• navigacija;
• varnost za državljane, vključno s prostorsko ozaveščenostjo o vesolju;
• generične tehnologije in tehnike, vključno z navzkrižnimi tehnologijami, kakor so čisti prostor (zlasti CleanSat), napredna proizvodnja, oblikovanje za proizvodnjo in vesoljska tehnologija za energijo;
• prenos tehnologije.

Program opazovanja Zemlje (v angleškem jeziku) je eden najuspešnejših Esinih programov. Njegov cilj je uporabiti podatke o Zemlji, pridobljene iz vesolja, za lažje obvladovanje vsakdanjih težav na Zemlji (v angleškem jeziku). V ta program spada tudi priprava raznovrstnih aplikacij na podlagi satelitskih in drugih podatkov, na primer za izboljšanje kmetijskih praks (ocenjujejo se lahko stopnja vlažnosti, temperatura tal in podobno), geografske namene ali opozorila glede onesnaženosti zraka, stanja rastlinstva in podobno. Veliko priložnosti je tudi za vse, ki obdelujejo velike količine podatkov ali  se ukvarjajo z inovativnimi tehnologijami, umetno inteligenco in podobno. Satelitskih slik je zdaj na voljo zelo veliko in eden večjih izzivov je, kako jih primerno oblikovati, da bodo dostopne za uporabnike. Seveda pa je za to področje nujno potreben razvoj satelitov, ustreznih instrumentov, zemeljskih postaj ter računalniške opreme, ki to povezuje, upravlja in nadzira, kar je prav tako del tega programa.

Program za človeške in robotske raziskave (v angleškem jeziku) je raziskovalno področje, ki se ukvarja z bivanjem človeka v vesolju, z razvojem robotike, umetne inteligence za potrebe vesoljskih tehnologij, z aktivnostmi za zmanjševanje vesoljskih odpadkov, z različnimi raziskovalnimi aktivnostmi, ki se izvajajo na mednarodni vesoljski postaji, in podobno. Pri tem se seveda razvijajo različne nove tehnologije. Vključuje več področij, ki se med seboj prepletajo. To so:

• človeške posadke v nizki zemeljski orbiti,
• človeške posadke onkraj zemeljskih orbit,
• robotika na Luni,
• robotika na Marsu.

Program omogoča sodelovanje tudi industrijam, ki se običajno ne ukvarjajo z vesoljem (na primer različni pogonski sistemi, recikliranje, 3D-tisk). Vsebine programa se med drugim nanašajo  tudi na pametna mesta, elektroniko, nove senzorje in podobno.

Prodex (v angleškem jeziku) je znanstveni program, pri katerem se pričakuje sodelovanje raziskovalnih institucij in se nanaša na obstoječe Esine misije (v angleškem jeziku). Ta program je nekoliko drugačen od drugih dveh, saj zanj Esa ne objavlja razpisov, ampak prijave potekajo na ravni držav članic. Vendar vloge tudi za ta program odobri Esa, saj morajo biti usklajene s potrebami njenih odprav. Prijava v program je mogoča ves čas, sredstva pa se delijo po sistemu prvi prijavi, prvi dobi.

Za sodelovanje v programu Prodex so bile oblikovane smernice in je bil pripravljen prijavni obrazec, ki ga kandidati pošljejo na Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.

Razpis namenjen samo slovenskim podjetjem in inštitucijam

Razpis, ki je namenjen samo slovenskim podjetjem in institucijam (angleško Requesting Party Activities - RPA) vsebuje področja, ki so v pomoč pri nadaljnjem sodelovanju z Eso. Vključuje lahko naslednja področja:

• pripravljalne aktivnosti za nove projekte,
• raziskovalne in razvojne dejavnosti na področju vesoljske tehnologije (platforme, orodja, oddajniki, sprejemniki, deli zemeljskih postaj in podobno) v segmentu telekomunikacije in navigacije,
• vesoljske aplikacije (aplikacije, razvite na podlagi obstoječe vesoljske tehnologije, kakor so določanje vodnih virov, zemeljska omrežja, ki se povezujejo s sateliti),
• razvoj satelitov,
• vesoljska znanost,
• izobraževalne aktivnosti na univerzitetni in doktorski ravni,
• pomoč pri izvedbi izstrelitev,
• delavnice za podjetja s področja vesoljske tehnologije.

Obstajajo tudi drugi programi Ese, v katere Slovenija ni vključena, na primer ARTES (področje telekomunikacij), navigacija (sateliti za pozicioniranje na Zemlji), lansirne naprave (izgradnja raket) in drugi. Na razpise v okviru teh programov se slovenska podjetja za zdaj ne morejo prijaviti.

Razpisi Evropske vesoljske agencije

Na razpis se lahko prijavi vsako slovensko podjetje ali vsaka razvojnoraziskovalna institucija, ki razvija inovativne produkte ali storitve, ki bi bili lahko zanimivi za Eso in spadajo na področja, pri katerih Slovenija sodeluje.

Kje so na voljo informacije o razpisih Evropske vesoljske agencije in kako se nanje prijaviti?

Esa objavlja razpise na spletu. Vse informacije za podjetja so na voljo na strani Doing Business with ESA (v angleškem jeziku). Kdor želi, se lahko na tej strani prijavi v sistem. Po prijavi je omogočen dostop do spletnega portala Esa-star Publication (v angleškem jeziku), kjer so objavljeni vsi razpisi, hkrati pa lahko prijavljeni v skladu s svojimi nastavitvami prejemajo e-pošto z obvestili o novih razpisih.

Za poslovanje z Eso se je treba prijaviti v sistem za ponudbe in prve prijave Evropske vesoljske agencije Esa-star Registration (v angleškem jeziku). Ta sistem se uporablja tudi za pošiljanje prijave na razpis. Če se odločite za sodelovanje, je smiselno o tem obvestiti tudi pristojne za sodelovanje z Eso na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije, ki vam lahko pred prijavo zagotovi ustrezne informacije, projekte, ki jih potrdi Esa, pa mora tudi dokončno potrditi.

Sodelovanje z Evropsko vesoljsko agencijo na razvojnih projektih

V Esini izpostavi v Italiji ESRIN je bila ustanovljena skupina Philab (v angleškem jeziku), katere namen je pospešiti razvoj najnaprednejših postopkov in procesov v Evropi s sodelovanjem med različnimi znanstvenimi skupinami. Osredotoča se predvsem na uporabo novih tehnologij, umetno inteligenco, razvoj majhnih satelitov in konstelacij, psevdosatelite, združevanje podatkov, njihov cilj pa so hitre rešitve za ugotovljene težave. Sodelovanje je mogoče na podlagi pogodbe, ki se sklene s Philabom glede na ugotovljeni skupni interes.

Zaposlitve pri Evropski vesoljski agenciji

S statusom pridruženega članstva v Esi lahko za delovna mesta v agenciji kandidirajo tudi državljani Republike Slovenije. Možnosti so na voljo tako za izkušene strokovnjake in diplomante kakor tudi za študente. Informacije o prostih mestih so objavljene na portalu Ese (v angleškem jeziku), kjer lahko kandidati oblikujejo profil in se prijavijo na posamezni razpis..

Slovenski sateliti

Področje vesolja se je v zadnjih letih zelo spremenilo. Ena ključnih sprememb je bila miniaturizacija tehnologije, ki je znižala stroške in s tem omogočila sodelovanje novih akterjev na tem področju. Tudi v Sloveniji se je začel razvoj malih satelitov z inovativno tehnologijo, ki prispevajo svoj kamenček v mozaiku evropske vesoljske zgodbe.

Za Republiko Slovenije je področje malih satelitov eno od ključnih področij sodelovanja v vesoljski tehnologiji. V nadaljevanju so zato predstavljeni sateliti, razviti v Republiki Sloveniji.

Nemo HD

Nemo HD je bil razvit v okviru Centra odličnosti Vesolje, znanost in tehnologije (v nadaljevanju: CO Vesolje-Si), ki je bil vzpostavljen in financiran prek razpisa Republike Slovenije. Izstrelitev satelita je s financiranjem izvedbe projekta Izstrelitev satelita Nemo HD v višini 2,1 milijona evrov omogočila Republika Slovenija.

CO Vesolje-Si je razvil prototip mikrosatelita za interaktivno daljinsko zaznavanje z visoko natančnostjo, ki bo omogočal zajem multispektralnih podob zemeljske površine ter snemanje videa visoke ločljivosti. Satelit z maso 65 kg bo z referenčne orbite na višini 600 km z ozkokotno kamero dosegel prostorsko ločljivost 2,8 m pankromatsko in 5,8 m v štirih spektralnih kanalih. Širokokotni instrument bo imel prostorsko ločljivost 40 m. Oba instrumenta bosta lahko snemala tudi video visoke ločljivosti (angleško high definition - HD). Satelit ima vgrajene senzorje in aktuatorje za stabilizacijo, sprejemnik in oddajnik, visoko zmogljivi računalnik in elektroenergetski sistem z Li-ion baterijo.

Poleg tega je CO Vesolje-Si zgradil zemeljsko postajo za satelitske komunikacije na Ljubljanskem barju in razvil več disciplinarni laboratorij za preizkušanje materialov, delov in sistemov v simuliranem vesoljskem okolju.

Glavni cilji vesoljske misije so povezani s preizkusi štirih satelitskih tehnologij, ki so jih razvili v CO Vesolje-Si:

• meritve termomehanskih odzivov strukturnih delov v vesoljskem okolju,
• preizkus visokozmogljivega oddajnika za mikrosatelite,
• testiranje algoritmov za interaktivno in avtonomno vodenje satelita ter
• preizkus procesne verige za samodejno procesiranje satelitskih podatkov.

S posnetki in videoposnetki visoke resolucije bo dopolnjeval manjkajoče informacije obstoječih EU-Sentinelovih satelitov in omogočal pripravo novih aplikacij za različne namene na površju Slovenije.

Satelit Nemo HD je bil izstreljen v vesolje z raketo Vega VV16 in utirjen v sončno sočasno orbito (SSO, 500 km, LTAN 10:30). Satelit bo po svoji orbiti krožil brez pogona predvidoma do leta 2025. Potem bo začel izgubljati višino in bo zgorel v stiku z Zemljino atmosfero.

Trisat

Trisat je nanosatelit, ki je bil razvit kot izobraževalna vesoljska misija Univerze v Mariboru v sodelovanju s podjetjem SkyLabs. Njegovo izgradnjo in izstrelitev je v okviru svojih programov financirala Evropska vesoljska agencija v sklopu načrta za evropske sodelujoče države (angleško Plan for European Cooperating States - PECS) in pozneje pridruženega članstva Republike Slovenije.

Trisat je nanosatelit, težak štiri kilograme, z zmerno sposobnostjo oddaljenega opazovanja Zemlje na podlagi multispektralnega zajema slik v kratkovalovnem infrardečem spektru. Tako pridobljeni podatki z nadaljnjo obdelavo omogočajo pridobivanje informacij o vegetacijskih vzorcih, posledicah naravnih nesreč, požarih, oblakih, vulkanskem prahu.

Poudarki zasnove satelita so minimizirana multispektralna kratkovalovna infrardeča SWIR-fotokamera, komunikacijski moduli, računalnik na krovu, ki uporablja procesor PicoSkyFT, ki ga tudi agencija ESA priznava za uporabnega v številnih primerih vesoljske tehnologije in je tudi odporen na napake; pomnilniki z enoto za odkrivanje in popravljanje napak, minimizirani visoko prepustni komunikacijski modul S-band za hitri prenos podatkov.

Zemeljski segment misije, ki vključuje upravljanje in vodenje satelita v obliki programsko določene zemeljske postaje (na strehi Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru), bo zagotovila Univerza v Mariboru.

Satelit ima več načinov delovanja. V nedejavnem načinu delovanja zbira energijo s solarnimi paneli, obrnjenimi proti soncu, in oddaja osnovno telemetrijo ter čaka na ukaze z Zemlje.

Na ukaz se bo satelit obrnil s kamero proti Zemlji na naročeno točko in začel slikati zemljino površino. Nato se satelit vrne v nedejavni način delovanja, podatki pa se s primarnega instrumenta prenesejo v pomnilnik na računalniškem podsistemu.

V naslednji fazi se na Zemljo pošljejo predogledi zajetih slikovnih podatkov z visokoprepustnim komunikacijskim podsistemom S-band, ki se samodejno vključi takrat, ko je satelit v dosegu zemeljske postaje. Z nadaljnjimi ukazi se pošljejo še želeni slikovni podatki visoke razločljivosti.

Načrtovan je tudi prikaz nadgradnje vgrajene programske opreme v orbiti s komunikacijskim podsistemom, ki zagotavlja tudi visoko podatkovno prepustnost proti satelitu.

Satelit Trisat je bil izstreljen v vesolje z raketo Vega VV16 in brez pogona kroži v nočno-dnevni sončno sinhroni orbiti na višini 700 km.

Sodelovanje podjetij z drugimi mednarodnimi raziskovalnimi institucijami in programi

Podjetja in institucije, ki so aktivne v Esi, imajo možnost sodelovanja tudi z drugimi sorodnimi mednarodnimi institucijami. Navajamo nekaj evropskih institucij, povezanih z vesoljsko tehnologijo.

V okviru okvirnega programa EU za raziskave in inovacije je bil vesoljski tematiki namenjen poseben sklop Obzorje 2020 – vesolje (v angleškem jeziku), ki ga je nadomestil Obzorje Evropa. Področja sofinanciranja so vezana na program Copernicus (opazovanje Zemlje in uporaba podatkov) ter Galileo (telekomunikacije, navigacija, tudi ozaveščanje in uporaba). Za dostop do informacij o razpisih (v angleškem jeziku) je potrebna registracija.

Zakon o vesoljskih dejavnostih

Zakon o vesoljskih dejavnostih v skladu z mednarodnimi konvencijami ureja nadzor nad vesoljskimi dejavnostmi in vzpostavlja nacionalni register vesoljskih objektov, ki je podlaga za vpis v register Združenih narodov izstreljenih objektov v vesolje.

Zakon določa, da se vesoljske dejavnosti lahko izvajajo le z dovoljenjem, njegove določbe pa določajo:

• postopek in pogoje za pridobitev dovoljenja,
• postopek prenosa pooblastila,
• odgovornost za škodo, povzročeno z vesoljskimi dejavnostmi,
• vzpostavitev državnega registra vesoljskih objektov,
• postopek nadzora vesoljskih dejavnosti ter
• kazenske določbe v primeru kršitev.

Zakonodaja

- Zakon o vesoljskih dejavnostih