Tako knjižnice že dolgo niso več samo tradicionalne izposojevalnice knjižničnega gradiva, saj so s svojim raznolikim in razvojno naravnanim delovanjem postale informacijska in neformalna izobraževalna središča, osrednje občinske kulturne ustanove in osrednja krajevna središča branja, ki s svojo družbenorazvojno vlogo prispevajo tudi k izenačevanju kulturnih in izobraževalnih, v zadnjem času pa vse bolj tudi različnih socialnih možnosti.

Tudi slovenske splošne knjižnice danes niso več le posrednice in predstavljavke stoletne tradicije povezovanja in distribucije znanja, saj so v svojem okolju tudi nadvse pomembna socialna stičišča. Da bi dosegle oba cilja in uresničile tako izobraževalno in informacijsko kot tudi kulturno in socialno nalogo, so načrtovalci prenov in novogradenj poskrbeli, da so številne knjižnične stavbe tudi na zunaj zanimive, odlično arhitekturno in tehnološko urejene ter so kot take postale uporabnikom prijazen in zanje primeren tretji prostor tako za pridobivanje znanja in informacij kot tudi za preživljanje prostega časa ali druženje. Morda tudi za prav posebno druženje v prav posebnem prostoru knjižnične »mojstrovalnice« (makerspace), ki spodbuja ustvarjalnost in inovativnost prebivalcev svojega območja, vpliva na dvig digitalne in informacijske pismenosti lokalnega prebivalstva ter posamezniku nudi možnost za osebno in strokovno rast.